Benedict Wells: O koncu žalosti

Jules, Marty in Liznše vi otroštvu osirotijo. Prej relativno povezani sorojenci, se v internatu oddaljijo.

Vsak izmed otrok se na svoj način spopada z žalostjo in v tej žalosti ni prostora za sorojenca.

Prvoosebno zgodbo pripoveduje Jules. Prva žalost, ko mu umreta starša, druga žalost, ko ga zapustita brat in sestra, tretja, ko ga zavrne najboljša peijateljica.

Žalosti pa še kar prihajajo, vedno bodo. A v življenju so tudi lepi trenutki.

Helene Flood: The Therapist

Sarin mož odide na vikend oddih s prijateljema. Sredi dneva ji pusti sporočilo, da je prispel. Zvečer pa ji prijatelja povesta, da njen mož ni nikoli prišel.

Je njen mož lagal? Ji lažeta prijatelja? Se Sara spomni prav?

V navalu jeze Sara zbriše sporočilo, kar pa se policiji zdi sumljivo, ko preiskuje moževo izginotje. Kasneje pa njegov umor.

Je kriva Sara pa to skrbno skriva celo pred bralcem? Je kriv vsiljivec v njenem domu ali pa si je Sara celo tega izmislila?

Triler, v katerem odgovor na vprašanje kdo in zakaj dobiš šele na zadnjih straneh.

Neil White: Sence

Le malo pred začetkom sojenja odvetnik Dan prejme primer umora. Carter je očitni krivec, a Dan se bo potrudil, da bo Carter prejel najboljšo obrambo. Pa če to Carter hoče ali ne.

Zakaj mu je prijateljica predala primer na hitro in tiho, brez vednosti nadrejenega?

Zakaj Carter noče sodelovati?

Zakaj nekdo grozi vsem vpletenim v primer?

Dan in njegova prijateljica, bom tako rekla, sta odločena, da v kratkem času raziščeta zadevo.

Knjigi manjka marsikaj, ampak težko pokažem s prstom. Mogoče je krivo to, da je avtor v bistvu odvetnik podnevi, ponoči pa pisatelj.

Vsekakor je pa knjiga dobrodošlo kratkočasno branje.

Karen Thompson Walker: Čas čudežev

Knjiga je sicer namenjena mladostnikom nad 13 let, ampak poleg tega da v knjigi v glavni vlogi nastopa 11-letnica, ni v njej nič takega, kar bi odraslega bralca odvrnilo. Še več, se to 11-letnico bi se lahko marsikateri odrasel poistovetil.

Kaj narediti, ko se naenkrat začne Zemlja vrteti počasneje, zato pa je vsak dan daljši.

Nič, razen da poskušaš vsak dan sproti preživeti najbolje. Najstniki imajo že tako dovolj svojih težav: od prvih ljubezni, težav doma, izgube prijateljev do nasilništva.

Razlage znanstveniki ne najdejo, dan in noč pa sta vedno daljša. Živali in rastline začnejo umirati, človeštvo pa se prilagaja najbolje, kot zmore.

Kot sem rekla, knjiga ne samo za mladostnike, ampak tudi za odrasle.

Janko Valjavec: V vodi mrtve Savke

Naslova nisem dobro razumela, dokler... ni bil nazorno razložen.

Stavka je čistilka oz. snažilka, ki jo mrtvo najde na svojem službenem stolu Ivan Fornezzi. Aha, od tod mrtva Savka.

Voda pa je urin, ki je ostal na omenjenem stolu in kamor se je nevedoč usedel Ivan. Še dobro, da nosi praktične črne hlače.

Ivan je na sploh izredno simpatičen možakar, no, vsaj v pisani besedi, mogoče malo manj v živo. To pa občutijo tako kriminalisti, ki preiskujejo umor nesrečne Savke, kot tudi kasneje morilec.

Super knjiga in prav z veseljem bi prebrala še kakšno Ivanovo.

Ampak nikjer ne najdem informacije, da bi še kakšna obstajala. Obstajajo pa knjige oz. zbirka o Rihardu Tisnikarju, nikjer pa ne najdem vrstnega reda. Če ga kdo pozna, bi bila zelo vesela.

Hvala.

Jaka Tomc: Androidi čutijo v barvah

Življenje vedno najde pot.

Knjiga me je resnično presenetila. Na tako malo straneh, tako lahko berljivih, tako veliko modrosti, ki ti dajo misliti.

Bližnja prihodnost. Androidi so vsakdanjost. Ravnajo se po pravilih, ki jih že poznamo iz znanega filma, med drugim tudi (poenostavljeno): Ne škoduj človeku!

Dokler nek android ne ubije človeka.

Imaš tudi kak pozitiven scenarij?

Seveda. Obstaja možnost, da v Zemljo trešči asteroid.

Kako je ta scenarij pozitiven?

Hitreje bo konec.

Sprehajaš se ob jezeru in vidiš, da se v njem utapljata android in človek. Lahko rešiš samo enega. Koga boš rešil?

Boštjan Videmšek: Vojni dnevnik

Vojni dnevnik je točno to. Vojni dnevnik pisatelja, ki se prelevi v novinarja, ker se znajde v središču vojne.

Prizorišče in čas sta namenoma nejasna, lahko bi bilo kjerkoli in kadarkoli. 

Val se znajde točno sredi bombardiranja glavnega mesta,  a ga ne skrbi toliko zase, kot za svojo družino. Najboljšega prijatelja, brata dvojčka, kot mu pravi, ki se je javil za vojaka. Ostarela starša na podeželju in sestro učiteljico, ki se bori za boljši svet korak za korakom.

Tata. Mama. Maša.

Le nekaj dni, a koliko časa je preteklo.

Ragnar Jonasson: Megla

Tretji in zadnji del trilogije. Tukaj pa o drugem.

Torej, tretji del v trilogiji, a kronološko prvi.

Neizbežno čakamo na smrt Huldine hčerke, čeprav ves čas upamo, da se bo mogoče odvilo drugače.

Nekaj mesecev po družinski tragediji pa Hilda raziskuje smrt(i) v skoraj neobljudeni divjini.

Kaj točno se je zgodilo pa nam ne razkrije glavna junakinja, ampak delček za delčkom beremo kar sami.

Neverjetno osvežujoče branje zaradi neobičajnega pripovednega toka, kot velja za vso trilogijo.

Charlotte Levin: Če te ne morem imeti

Constance, Samuel in Dale.

Na zadnji platnici ob opisu knjige dobimo občutek, da je Constance badguy. Ko se zaljubi v Samuela in ji ta ne vrača čustev (kar je sicer jasno le bralcem, ne pa Connie), postane z njim obsedena. Kar je sicer res, a mislim, da na zadnji strani manjka točno ta ljubezenski trikotnik.

Constance, Samuel in Dale.

Kdo je večji badguy?

Constance je obsedena s Samuelom, Samuel zavaja in zavrača ženske kot po tekočem traku, Dale pa... on ima tudi svoje težave.

Edina svetla točka te knjige je Edward, starejši gospod, v čigar življenje Constance kar vpade. Bi bilo zanimivo prebrati knjigo še o njegovem življenju...

Knjiga je sicer napisana na zanimiv mačin. Kot neki spomini oz. Conniejin dnevnik o ljubezni do Samuela.

Vredno prebrati knjigo in upati, da bo imel Edward dober vpliv na svojo najboljšo prijateljico.

Ilias Venezis: Številka 31328

Iliasa oz. Eliasa se šteje med pisatelje iz Generacije 30. In pričujoča knjiga je avtobiografija nič krivega fanta, ki so ga ujeli, mučili, stradali, zgarali. V 200 straneh je opisanih 14 mesecev trpljenja. 

Po Veliki vojni je prišlo še do grško-turške vojne in po porazu Grkov so Turki zajeli vse grške može, primerne za vojno, med njimi tudi 18-letnega Iliasa.

Najprej jih je čakal marš smrti, nato pa delovno taborišče. Po mučnih mesecih so preživeli možje in fantje osvobojeni.

Hitro lahko potegnemo vzporednice z dogodki v 2. svetovni vojni. 

Se mi je pa ena podrobnost zdela zanimiva. Številka 31328 - Ilias je komaj čakal, da je dobil svojo številko (sicer na tablici, obešeni okoli vratu). Prav tako preostali sužnji, kot jih poimenuje. Številka jim je pomenila varnost, zaščito, ime. Identito posameznika, ki ne more kar tako izginiti.