Damijan Šinigoj: Kjer veter spi

Luštna knjiga, sicer primerna za najstnike nad 13 let, a vsekakor berljiva tudi za odrasle.

Avtor je sam jamar in reševalec, zato lahko piše iz lastnih izkušenj in se lahko zanesemo, da bodo tehnične podrobnosti pravilne.

Knjiga je kratka, manj kot 200 strani z velikim tiskom, zato bo tudi opis kratek.

Dva najstnika se znajdeta ujeta v jami; rešiti se morata sama ali pa ju morajo najti izkušeni jamarski reševalci.

Tomo Podstenšek: Tihožitje z mrtvo babico

Še ena izmed Podstenškovih knjig...

Umrla je babica in zapustila napol podrto domačijo z nekaj zemljišča in gozda. Točno ta rojstna hiša je središče knjige in središče prenekaterim prepirom v družini. 

Knjiga sicer o ničemer in o vsem, kar se dogaja v družini. Presenetljivo lahko brana knjiga, čeprav v njej skoraj ni dialogov, kar ponavadi sovražim. Ni pa moja najljubša avtorjeva.

Anne Mette Hancock: Brazgotine

Ne ravno nadaljevanje v seriji, ker se knjiga skoraj lahko bere samostojno, a vseeno priporočam, da se Smrdljivko prebere najprej.

Heloise in Erik sta tokrat okupirana z izginotjem 10-letnega Lukasa. Pri preiskavi okolice najdejo okrvavljena moški pulover in Lukasovo bundo. Slednjo v vodi, ki bi lahko skrivalo tudi malo truplo.

Niti preiskave so tudi za bralca razpotegnjene na vse strani, a vse so slepe. Resnični motiv je razkrit šele proti koncu in je popolnoma nepričakovan. Kar pričakujem od dobre knjige. Čeprav se mi je Smrdljivka zdela veliko boljše branje, tudi nad Brazgotinami nisem razočarana. In upam, da bo kmalu na voljo nova knjiga Hancockove.

Jan-Philipp Sendker: Spomin srca

Najmanj ljuba iz serije, tukaj pa o drugem delu.

Bo Bo z U Bajem je tokrat v ospredju. Hitro ugotovimo, da je Bo Bo sin Julie, a zakaj ni z njo in očetom, ampak živi s svojim stricem?

Ko mu je U Ba končno pripravljen povedati zgodbo njegovih staršev, mi knjiga ni bila več tako všeč, kot prejšnji dve. Julia me je spominjala na svojo mamo, kot je ugotovila že sama in na mamo Tar Tara. Nič kaj podobna sebi v prejšnjih dveh knjigah.

Vsekakor pa vredna branja.

David Baldacci: Zarota

Tretji del v seriji o Amosu Deckerju, možaku s popolnim spominom, tukaj pa o drugem.

Decker je priča umoru in samomoru, sredi dneva, na ulici z veliko ljudmi. Enostaven primer.

A zakaj? Žrtev in morilec se nista poznala, zakaj potem?

Amos s sodelavci in Brownovo, agentko obveščevalne agencije primer začne preiskovati. Menda je na kocki življenje, kot ga poznamo.

Četrti del je že preveden, a je čakalna vrsta zelooo dolga... Čakam.

Erik Axl Sund: Izdajalska roka

Drugi del v trilogiji, tukaj pa o prvem.

Jeanettin sin je hitro najden, a kaj se mu je zgodilo ni tako jasno. Občutek ima, da imajo nekateri kar prav glede njene vloge kot mame.

Umori dečkov še niso popolnoma pojasnjeni, čeprav je primer zaključen. Jeanette s partnerjem jih potiho raziskuje, vključno z vedno več umori, ki so na tak ali drugačen način povezani z izginulo Victorio. 

Do zdaj že vemo, da je Sofia v bistvu Victoria in vsekakor sumimo, da je ona kriva (ali "kriva") za nove umore. 

Čudim se, da Jeanette niti do konca knjige še ni povezala niti, čeprav ji naključja, ki jih tudi sama opazi, kar sama skačejo v oči. Kar malo smotano brati.

No, čaka me še zadnji del. Tokrat spet vem, kdo je krivec, ampak... Pri prvi knjigi sem se že zmotila...

Arthur Machen: Črni pečat

Kratka srhljiva zgodbica, dolga le nekaj deset strani. Prav veliko se ne da povedati, ker je potem že konec...

Gdč. Lally pripoveduje zgodbo svojega bivšega delodajalca. Prof. Gregg je bil obseden z nekaterimi odkritji, ki so kazali na nadnaravno oz. na razlago nadnaravnega, dokler nekega dne med raziskovanjem ne izgine. 

No, pa je že konec.

Miro Cerar: Kako sem otrokom razložil demokracijo

Luštna knjiga z zabavnimi ilustracijami. Primerna za vsakogar, tudi za malo starejše otroke, kot piše v naslovu.

In brez skrbi, knjiga v ničemer ne odraža političnega prepričanja avtorja. No, razen, da je demokratični sistem vodenja kljub pomankljivostim boljša izbira kot npr. avtokracija. S tem se pa, upam, vsi strinjamo.

Teresa Driscoll: Opazujem te

Groza.

Sicer zanimiva kriminalka, ki jo beremo skozi oči očeta izginule punce, njene prijateljice, priče, ki je obe punci videla nekaj ur pred izginotjem, privatnega detektiva, ki raziskuje grozilno pošto, poslano priči. Čisto ok branje, zmotilo ne je edino preveč vsega.

Mimo hudo slabega prevoda pa sploh ne morem.

Bože. ?

Kaj naj bi pa zglajzati pomenilo?

In kot samo primer:  Pravkar so odpustili Sarahinega očeta v povezavi z Anninim izginotjem.