Tana French: The Trespasser

Že šesti del v zbirki (in tudi zadnji v naši knjižnici), tukaj pa o petem. 

Spet poznamo glavna junaka. Novopečena partnerja, ki sta se spoznala v The Secret Place: Moran in Conwayeva.

Na mizo dobita na prvi pogled očitno smrt zaradi nasilja v domačem krogu. Aislinn je mlada ženska, lepo oblečena, s pripravljeno večerjo v pečici in pogrnjeno mizo za dva, najdena mrtva v svoji hiši zaradi udarca v glavo. Očiten osumljenec je moški, ki naj bi prihajal na večerjo.

A Conwayeva in Moran zatavata s teorijami še drugam... Fant se zdi nesposoben uboja na mah ali umora, prijateljica govori o še enem moškem v Aislinninem življenju, detektiv, ki se je pridružil preiskavi pa se obnaša sumljivo.

Kot vedno: Frenchova ni razočarala.

Lisa Jewell: Resnica o Melody Browne

Melody je 33-letna ženska, ki s starši ne govori, odkar je pri 15. letih rodila sina in nima spomina na svoje otroštvo pred 9. rojstnim dnem, a je dokaj zadovoljna s svojim življenjem. Dokler ne spozna moškega, ki jo na prvi zmenek odpelje k iluzionistu, ki jo hipnotizira. Takrat pa se ji po koščkih začne vračati spomin na ljudi, ki jih sploh ne pozna.

Izmenično beremo zgodbo Melody v sedanjosti, ko odkriva svojo preteklost in poglavja, ki opisujejo njeno otroštvo. Otroštvo, ki se je zgodilo pred usodnim požarom, ko sta jo starša rešila iz goreče hiše in o katerem ne ve ničesar.

Neverjetna zgodba!

Mariah Fredericks: Lindberghova varuška

Zločin stoletja so rekli.

20-mesečnega Charlesa so zvečer vzeli iz njegove posteljice, pustili zahtevo po odkupnino, nato pa fantka čez nekaj tednov našli mrtvega.

Knjiga pa se osredotoča na Betty Gow, njegovo varuško oz. negovalko, kot so jim raje rekli pred skoraj stoletjem. Mlada škotska priseljenka se je pridružila osebju Lindberghovih, v kratkem času izjemno vzljubila Charlesa Jr., nato pa do konca življenja živela s krivdo. Ni ga obvarovala. Bila je zadnja, ki ga je videla, ko ga je položila v posteljico, sama ni dobro zaprla okna v 1. nadstropju in čez nekaj ur odkrila, da malčka ni več. Tisk in javnost so jo hitro obtožili, da je bila vpletena v izginotje.

Avtorica na zadnjih straneh pove, da je knjiga v nekaterih delih fikcija, celo izmišljotina ali pa predelava resničnih dogodkov. V večini pa se opira na dejstva in pričevanja, tudi na intervju z Betty nekaj let pred njeno smrtjo.

Miha Šalehar: Pustolovec zmote

Patetični priročnik za razumevanje priletnega alfa samca

Ta knjiga je točno to, kar pravi podnaslov. Mogoče za koga še dozica smeha, za koga aha-moment, za koga pa samo kratkočasenje.

Tudi prav.

Mattias Edvardsson: Družinska tragedija

Družinska tragedija je evfemizem za huda nasilna dejanja znotraj družine. ...

Steven je ugleden pediater, poročen z Regino. Regina je vsak dan zaprta v svoji sobi in golta tablete, ki jih jemlje zaradi okužbe z neznanim virusom.

Pri njima začne kot čistilka delati Karla, hčerka odvisnice in z željo postati sodnica. Ravno se je preselila k Billu in njegovi hčerki, da bi si lažje delili stroške bivanja.

Bill je pred kratkim zaradi raka izgubil ženo, ta pa naj bi ga leta nazaj na neki zabavi prevarala s fantom svoje prijateljice Jennice.

Jennica pa se je ravno začela dobivati s Stevenom, a on ji je rekel, da je njegova žena mrtva.

Pa je krog sklenjen.

Kaj pa se je zgodilo, ko so našli Stevena in Regino mrtva v svoji hiši?

Gregor Jazbec: Vojna

Nekaj drugačnega...

S platnice knjige:

Gregor Jazbec je psiholog in predavatelj v vojaškem šolstvu. ...sistematično preučuje in zbira primere delovanja enot in vodenja v boju.

V knjigi opisuje teorijo nasilja, teorijo vojne in teorijo bojnega stresa.

V prvem sklopu opiše med drugim Zimbardov in Miligramov eksperiment. Nisem psiholog, a tukaj so mi zazvonilo alarmi. Oba eksperimenta sta hudo vprašljiva. Je res možno, da čisto vsak posameznik lahko postane zmožen (hudega) nasilja, celo morilec? Omenjena eksperimenta naj bi to dokazovala, a celo v pričujoči knjigi se to izkaže za lažno. 

V drugem sklopu opiše, kako sploh pride do vojne in kako se novači vojake in kako se ti privajajo na spremenjene okoliščine.

V tretjem delu pa se posveti posledicam vojne, sploh psihološkim. Najbolj znana posledica bo PTSM.

Knjiga je zbirka teorije in kupa primerov iz različnih vojn, od 2. svetovne vojne, do Vietnama, vojn na Bližnjem Vzhodu in nam najbližje, vojna v 90. na Balkanu. In oboje je zanimivo, tudi za laika.

Megan Miranda: Izginuli dekleti

Res izjemno zanimiv roman.

Nic je pred desetimi leti odšla iz rojstnega mesta, kmalu po tem ko je izginila njena najboljša prijateljica.

Zdaj je prišla nazaj, da bi pomagala prodati rojstno hišo. Njen oče je senilen in v domu, brat Daniel pa bi z nosečo ženo potreboval pomoč. A kmalu po prihodu izgine še eno dekle. Dekle, ki je Nic, Danielu in njenemu takratnemu fantu Tylerju dala alibi na noč izginotja prvega dekleta.

Zanimivost te knjige je, da beremo zgodbo v obratnem vrstnem redu. (In mislim, da jo bom enkrat prebrala ponovno, da bom lahko zaznala vse, kar sem v prvo spregledala...) Torej, zgodba se začne 15. dan po izginotju, nadaljuje s 14. in tako dalje. Avtorica se je odločila popolnoma pravilno, ker tisto najbolj presenetljivo se zgodi v začetnih dneh in ne šele dva tedna kasneje. 

Edino, kar me je zmotilo je, da niso bila odgovorjena popolnoma vsa vprašanja. Ali pač?

Harlan Coben: Sorodstvene vezi

Nadaljevanje Dečka iz gozda.

Nisem bila ravno navdušena; vsega je bilo preveč. Tisto naslovno, o dečku iz gozda pa je manjkalo...

Zakaj sem potem dala priložnost naslednji knjigi? Ker je to Coben in ker sem firbec.

No, Sorodstvene vezi je bila bolj po mojem okusu.

Divjak je ponovno na domačem terenu in na spletni strani za iskanje sorodnikov s pomočjo DNK je našel ujemanje! Tisto, kar me je najbolj zanimalo v prvi knjigi (no, Divjaka precej manj kot mene in mu ne zamerim), bo tukaj končno razrešeno. Upam. Očitno je našel očeta. 

In še en zadetek! Glede na odstotek ujemanja, bo to njegov ne ravno bližnji sorodnik, a dovolj blizu, da bi Divjak lahko ugotovil, kako je sploh pristal v gozdu.

A moški, sicer zmagovalec resničnostnega šova, je pogrešan in po vsej verjetnosti je naredil samomor. Divjak se vplete v celotno zadevo, da bi izvedel kaj več o svoji preteklosti, ko ga povleče v šikaniranje na spletu in celo umor.

Prijetno presenečenje.

Lisa Jewell: Družina nad nami

Super knjiga!

Glavna zgodba je o eni hiši, dveh družinah in treh truplih. In eni doječici, ki je preživela.

Serenity oz. Libby so našli v hiši njenih staršev, obeh mrtvih, skupaj s še neznanim moškim. Vsi trije so očitno naredili samomor, njena sorojenca sta izginila, nihče pa ni vedel, kaj točno se je zgodilo oz. dogajalo v hiši. Zdaj pa je Libby stara 25 let in je podedovala hišo. Niti preteklosti se počasi začnejo odpletati.

Medtem ko beremo zgodbo v sedanjosti, se poglavja mešajo še z zgodbo Lucy, mame z dvema otrokoma Franciji, ki hoče na vsak način priti k hiši in dojenčici. In za to bo naredila vse.

Tretji del pa pripoveduje Henry, brat dojenčice, v preteklosti. Skozi njegove oči beremo o njegovem skorajda srečnem otroštvu, dokler se v hišo ne vselijo drugi ljudje. In nato gre vse narobe.

Neverjetna zgodba in neverjetni preobrati vse do konca.

Tara Westover: Osvobojena

Originalni naslov te knjige je Educated, izobražena, kar v primeru avtorice pomeni enako kot osvobojena.

Tara je rojena v osemdesetih, nekje sredi ZDA, skorajda v divjini. Mama je bila gospodinja, kasneje babica, še kasneje pa zeliščarica. Oče je delal priložnostno in na svojem odpadu, kasneje v gradbeništvu. Otroci so mu pri tem pomagali že od malih nog. Vključno s Taro, najmlajšo od sedmih otrok.

Otroci v večini niso hodili v šolo, šolanje na domu je bilo skoraj neobstoječe, pripravljali so se na bližajoči se sodni dan s pripravo zalog hrane, streliva, vode, goriva..., niso zaupali zahodni medicini in na splošno državi oz. vladi. Tara je dobila svoj rojstni list šele pri devetih letih. Bili so goreči verniki. 

Tara je v knjigi opisala svoje po eni strani srečno otroštvo, po drugi strani pa polno strahu pred očetom in starejšim bratom, pred njunim fizičnim in psihičnim mučenjem. Z veliko garaškega dela in pobožnosti, kar se ji je zasidralo v misli in ostalo v njej še dolgo po tem, ko je končno ušla od doma.

Svetu naproti je odšla pri 17., ko se je odločila, ne nadaljevati šolanje, ampak ga šele začeti. Manj kot deset let kasneje pa je napisala doktorat! Kar jo je stalo skoraj celotne zaslepljene družine.