Jo Nesbø: Sin

Tale je pa samostojna Nesbøjeva, za razliko o zbirki o Harryju Holeu. Taščica je tretji roman, o prvih dveh pa tukaj nisem pisala...

Sin oz. Sinko (to je očitno njegovo ime) je mlad narkoman v zaporu, obsojen za kar nekaj umorov. Ko pa izve presenetljivo novico o smrti svojega očeta policista, se odloči pobegniti in oditi na morilski pohod. Upravičen, po njegovem mnenju. Vsekakor v knjigi ni tipičen antijunak.

Išče ga policist Simon, ki je poznal Sinkotovega očeta, mu sledi po krvavi poti. Niti Simon ni tipičen junak te zgodbe.

Ponovno odlična Nesbøjeva knjiga.

Ilaria Tuti: Cvetje nad peklom

Prva knjiga iz serije in žal trenutno edina.

V odročni vasici najdejo iznakaženo truplo. Že takoj se komisarko Teresi zdi, da je to delo serijskega morilca, čeprav jo marsikaj zmoti.

Teresa dobi na grbi tudi novega sodelavca, ki se ji trudi ugoditi, kar ni lahka naloga. Po desetletjih dela v "moškem" poklicu je otrdela, skrbi pa jo tudi lastno umsko pešanje.

Super knjiga, super branje. Komaj čakam nadaljevanje...

Andrew Taylor: Ameriški deček

Na zadnji platnici knjige piše, da Andrew Taylor velja za mojstra kriminalnih romanov in trilerjev. Žal je v naši knjižnici na voljo le Ameriški deček.

Ameriški deček pa je Edgar Allan Poe. V knjigi sicer nastopa kot 11-letni deček, na prvi pogled le kot obrobna oseba. Če pa malo bolj razmisliti, kot je tudi avtor pripisa na koncu, pa opazimo, da je bil pomemben del vsega, kar se je zgodilo v knjigi.

Thomas Shields ima ne ravno bremadežno preteklost, zato le po zaslugi svoje tete dobi mesto učitelja na zasebni šoli. Na tisti, ki jo bo kmalu začel obiskovati mladi Edgar in njegov prijatelj Charles.

Charlesova premožna družina pa Thomasa kmalu vplete v svoje spletke, prikrivanja, skrivnosti, ponarejanja in celo umore.

V knjigi torej beremo Thomasov rokopis, ki opisuje te dogodke. Pravi kriminalni roman predviktorijanske Anglije.

Kljub skoraj 500 stranem pa se knjiga bere zelo hitro. Malo na račun kratkih poglavij, veliko pa zaradi lahkotnega sloga in napetosti, ki prežema skoraj vsako stran.

Antti Tuomainen: Zajčji faktor

Najzabavnejši evropski pisatelj? A-a!

Prav veliko smešnega v knjigi ni bilo...

Henri, aktuar, prosim lepo, po smrti brata postane lastnik zabavi- eee, pustolovskega parka. Skupaj s parkom spozna tudi zanimive zaposlene in odkrije, da je park zaradi takšnih in drugačnih okoliščin v rdečih številkah. Da ne omenjam, da je bil Henrijev brat dolžan veliko denarja neki mafiji. Pa še zaljubi se tekom knjige.

Luštno kratkočasno branje, a nič več kot to.

Ne vem, kaj mi je bilo, da sem šla po Možu, ki je umrl, brati še Zajčji faktor... 

Mojca Rudolf: Nasmeh, ki molči

Avtorica sicer pravi, da lahko knjigo beremo kot samostojno delo, ker niti ni bilo mišljeno, da bi Solze, ki jih ni imele nadaljevanje, ampak se meni vseeno zdi bolje, da se najprej prebere prvi del.

Tokrat niso v ospredju Magdalenski domovi, prisotni so kot ozadje. IRA oz. obdobje Težav naj bi bilo rdeča nit, a se mi ni zdelo tako. Tudi ta del je bil le kot ozadje, nikakor ni bil tako vbsredišču celotne zgodbe, kot so bili Magdalenski domovi.

Spet srečamo Sheeno in Anna z Arleen, ki zdaj vesta, da sta mati in hči. Nan pa jima iz ozadja še vedno grozi.

Spoznamo pa še Laurencea in Micheala, moška s tragično preteklostjo. Eden izmed njiju začne dobivati grozilna pisma, napisal pa jih je nekdo, ki pozna vse njegove skrivnosti.

Če sem bila pri prvi knjigi navdušena, sem bila zdaj manj. Dialogi so obupni, nihče v resničnem življenju ne govori tako! 

Konec je nepredvidljiv, knjiga je zanimiva in hitro teče ter je v splošnem vredna branja. Tudi mogoči bodoči tretji del.

Camilla Läckberg: Kukavičje jajce

Že enajsti del v seriji, tukaj pa o desetem.

Kot sem že pri prejšnji knjigi napisala (dve leti nazaj!), so nekatere knjige iz serije boljše, nekatere malo manj všečne. Tale je med boljšimi. 

In čisto nič se mi ni poznalo, da o Erici in Patricku že dolgo nisem brala.

Spet beremo dve zgodbi.

Prva se dogaja leta 1980 in govori o Loli, transeksualni ženski in njeni hčerki Mali, ki sta tega leta bili umorjeni. Primer je ostal nerešen.

Druga pa se dogaja v sedanjosti, ko najdejo truplo znanega fotografa, ki je ravno pripravljal skrivnostno razstavo. Kak dan kasneje pa umorijo še tri ljudi, ki so povezani s prvim primerom.

Erica pa je prepričana, da sta tudi Lola in Mala povezani s primeroma v sedanjosti, zato začne raziskovati njuno zgodbo v upanju, da jima prinese pravico.