Sylvain Tesson: Pod milim nebom

Ne maram preveč kratkih zgodb, sem že večkrat povedala, a Pod milim nebom so menda moje najljubše.

Vedno s preobratom na koncu in take, da se zamisliš.

Urška Klakočar Zupančič: Sibilina sodba

Pred časom sem prebrala Gretin greh in bila navdušena. Kako ne bi bila nad nadaljevanjem? 

Se pa resnično ne spomnim ali sem imela dobri dve leti nazaj drugačen okus (dvomim!), sem zaradi dobre zgodbe (kar še vedno trdim!) spregledala slabo ali je avtorica spremenila slog? Ne vem...

Sibiline zgodbe / sodbe nisem dokončala. Sibila mi je šla na živce, tako naivne dečve že dolgo nisem srečala v knjigi. In resnično težko verjetno se mi zdi, da nekdo, ki ga oče zlorablja od otroštva, je skoraj spet posiljen, priča umoru, nato pa malodane naslednjo sekundo čuti poželenje. Resno?

Niso mi bili všeč dvologi med Sibilo in ostalimi, njeni monologi in njeno moreče ponavljanje čisto vsega.

Cenim pa to, kako je avtorica spretno vpletla v to zgodbo podrobnosti iz prejšnje knjige. Kljub temu da je minilo toliko časa, sem se hitro spomnila vsega.

Donna Tartt: Lišček

Pred časom sem brala Skrivno zgodovino, zdaj pa sem prišla do skoraj 900-stranskega Pulitzerjevega špeha.

13-letni Theo v eksploziji v muzeju izgubi mamo, sam pa skoraj nezavedno iz njega vzame znanega Liščka, ki ga iz ozadja spremlja še leta po tem. Prva leta po tem preživi pri družini najboljšega prijatelja, pri odsotnem očetu in po njegovi smrti še pri prijatelju osebe, ki je "zaslužna" za to, da je Lišček v Theovih rokah.

Knjiga se skorajda bere kot kriminalka, zgodba te pritegne in Theo je zanimiv mladenič. A ta razvlečenost..., kar sem očitala že Skrivni zgodovini.

Na zadnji platnici med drugim piše: "...zgrabi bralca z napeto in razburljivo zgodbo... ...v spominu pa ostane zaradi prepričljivih, liričnih trenutkov Theovega melanholičnega samo iskanja." No, tale zadnji del bi se lahko hudo skrajšal...

Mitch Albom: The five people you meet in heaven

Pet ljudi, ki jih srečaš v nebesih. Pet ljudi, ki so imeli na tvoje življenje velik vpliv. Ne glede na to ali si jih sploh spoznal. Pet ljudi te po smrti nauči lekcije.

Eddie že desetletja dela v zabaviščnem parku na pomolu kot vzdrževalec. Tudi na svoj 83. rojstni dan, ki je, kot se izkaže, njegov zadnji. Na začetku knjige mu tiktakajo zadnje minute življenja, nato pa se znajde v nebesih.

Spozna oz. ponovno sreča ljudi, ki so usodno spremenili njegovo življenje ali pa je Eddie njim spremenil življenje. Vsak izmed njih mu pove zgodbo in nauk. 

Nauk, ki se ga lahko nauči tudi bralec. In lahko upamo, da tudi na naš čaka pet ljudi in da bomo tudi mi nekoč eden izmed petih ljudi.

Zanimivo, da sem v kratkem času po naključju prebrala dve knjigi o tem, kaj se zgodi v onostranstvu. Obe verziji sta mi všeč. Druga je Polnočna knjižnica.