Dušan Jelinčič: Umor pod K2

Trije Angleži in dva Pakistanca so na poti na Eiger v švicarskih Alpah. Vrnejo se le štirje. Dogodki v Švici pa so le začetek. Zgodba se nadaljuje še pod K2 v Himalaji, vključno z umori.

Za slabih 200 strani dolgo knjigo sem kar pozitivno presenečena. Osebe in njihovi motivi za dejanja so kar dobro opisani, prav tako tudi zaplet(i) in razplet. 

Romy Hausmann: Dragi otrok

Žensko skupaj s hčerko po prometni nesreči odpeljejo v bolnišnico, kjer ugotovijo, da sta bili predtem v neprodušno zaprti koči brez oken, prepuščeni na milost in nemilost možu / očetu. Tako se knjiga začne...

Poglavja izmenično pripovedujejo ženska iz koče, punčka iz koče in oče že 14 let pogrešane hčerke. Ja, namenoma sem tako napisala...:)

Knjiga je res napeta, strani se kar same obračajo, domišljija divja, ker si bralec težko zamisli scenarij, ki bi se skladal z zgodbo... Žal se mi pa zdi konec precej neposrečen. Kaj več težko povem, da ne uničim užitka prihodnjim bralcem.

Fiona Higgins: Mamice

V materinski podporni skupini se zbere šest novopečenih mamic. So iz drugačnega okolja, drugačnega mišljenja, različno gmotno preskrbljene, z različnimi zdravstvenimi ali družinskimi težavami... Skratka, tako različne, da bolj ne bi mogle biti.

Vsaka izmed njih v svojem poglavju opiše svojo zgodbo. Začetek je le obetaven, ker ženske in njihovo življenje  komaj spoznavamo, z vsakim prebranim poglavjem več pa so bolj zanimive in vedno bolj povezane. Tako povezane, da niti same ne vedo, da so.

Prijetno presenečena.

Mary Kubica: Pяidna punčka

Colin dobi naročilo, naj ugrabi Mio, hči bogatega sodnika in jo dostavi drugemu kriminalcu, ki naj bi zanjo zahteval odkupnino. Vse se spremeni, ko se Colin odloči, da Mie ne more prepustiti grobim, pohlepnim in pohotnim rokam, zato jo odvleče v kočo sredi ničesar. Tam naj bi počakal, da se domisli... nečesa pač. Nekega načrta, kako bi vsaj on odnesel celo kožo iz te situacije, če bo sreča, pa še Mia.

Knjiga je napisana v neobičajni obliki. Pяidna punčka iz naslova bo Mia. Tista obrnjena črka se v knjigi večkrat ponovi, ni mi pa čisto jasno, zakaj. Da ni vse, kot se zdi? Kako šokantno!:D

A kljub temu, da je knjiga spisana o Mii in kaj se je njej zgodilo, ona spregovori v prvi osebi le v epilogu. Ostali del knjige pripoveduje Colin (o obdobju v koči), Miia mati Eve (o obdobju iskanja Mie in po tem, ko se je vrnila,  sicer apatična in z amnezijo) in preiskovalec, zadolžen za Miino izginotje, Gabe (o iskanju Mie in o iskanju krivca za izginotje že po Miini vrnitvi). Knjiga torej ves čas skače med tremi osebami in med obdobjema prej in potem. Vemo, da se Mia vrne že na začetku knjige, kaj se je zgodilo v koči in zakaj ima amnezijo pa ne. 

Bo treba prebrati do konca in še epilog, da tudi Mia pove svojo zgodbo.

Sophie Hannah: Nevarna bližina

Naomi se je pred leti zgodilo nekaj strašnega. Zdaj je srečno zaljubljena v sicer poročenega ljubimca. Nekega dne pa Robert izgine, njegova žena pa trdi, da ni. 

In nič ni, kot se zdi. Še po skoraj celotni prebrani knjigi nisem vedela, kaj točno se dogaja, kljub vedno več informacijam. Tako zapletene zgodbe že dolgo nisem brala. Pa ji ni bilo težko slediti, nikakor ne. Se mi pa zdi, da so preiskovalci v tej knjigi na ta račun potegnili kratko. Bad guys so bili razčlenjeni v detajle, kriminalisti pa so bili v knjigi le zato, ker pač morajo biti.

Komaj čakam naslednjo knjigo Sophie Hannah. Pred časom sem prebrala tudi njeno Zamenjano zibelko in bila navdušena in njeno prvo knjigo s Herculom Poirotom.

Salla Simukka: Rdeča kot kri

Naslov knjige in naslova nadaljevanj (Bela kot sneg, Črna kot ebenovina), ime glavne junakinje (Sneguljčica) in kar nekaj namigov v knjigi na druge pravljice je edino, kar spominja na znano zgodbico. Sneguljčica iz te knjige je pa v bistvu samozadostna najstnica, ki se ponesreči vplete med dobesedno krvav denar, mamila in umore. Primerjajo jo z Lisbeth Salander. Recimo, da nekako od daleč spominja nanjo. Mogoče je bila Lisbeth taka kot najstnica. 

Mogoče sem preveč kritična, ker je delo le napisano za najstnike. V tej luči je knjiga kar solidna, sploh ker za najstnike kriminalk skorajda ni. Bom prebrala še ostali knjigi iz trilogije. Me zanima, v katero smer se bo Sneguljčica razvila in med katere kriminalce se misli še vplesti...

Tess Gerritsen: Igranje z ognjem

Tokrat pa krajša (manj kot 300 strani) knjiga, ki ji uspe napetost in pozornost bralca vleči s strani na stran. Kakšna razlika v primerjavi s prejšnjo knjigo...

Julia je violinistka, ki v neki starinarnici kupi notni zapis valčka. Ko pa ga doma prvič zaigra, njena hčerka doživi nasilen izpad. Ker se strahota ponavlja, se Julia odloči, da razišče preteklost notnega zapisa in poišče njegovega avtorja. Mogoče bo tako ugotovila, zakaj se je njena hči spremenila.

Med branjem njene zgodbe pa beremo še zgodbo mladega Lorenza, tudi violinista, ki med 2. svetovno vojno živi v Italiji. In še Jud je. Brez skrbi lahko domnevamo, da sta Julijin notni zapis in Lorenzo povezana.

Malo oseb, preskakovanje v času, malenkost nadnaravnega, napetost na vsaki strani in s strahom pričakovana naslednja in, priznam, malenkost nezadovoljiva razrešitev kriminalnega dela. 

Thomas Harris: Cari Mora

Pričakovala sem veliko. Mogoče preveč. Harris je le avtor Hanibala. Sem bila pa skeptična, ker je knjiga bolj kratka in se mi zdi, da je dober, kompliciran triler stežka dobro razložen na nekaj več kot 200 straneh. Se zgodi, a redko.

Tokrat sem obupala po 60 straneh, se mi knjiga ni zdela vredna matranja. V teh prvih straneh sem se izgubila v navalu oseb, težko sem jim sledila, nisem jih mogla popredalčkati... Edina zanimiva oseba, ki, se mi zdi, je imela nekaj potenciala, je bila Cari Mora. Ja, to je ženska, po kateri je dobila knjiga tudi naslov.

Khaled Hosseini: Tisoč veličastnih sonc

Hosseini je tudi avtor uspešnice Tek za zmajem.

V tej knjigi spoznamo Marjan, ki živi v Afganistanu v drugi polovici 20. stoletja. Je harami, pankrt, in po smrti matere jo še kot najstnico poročijo s starejšim moškim. 

Lajla je njena nekaj let mlajša soseda, še otrok. Kabul, kjer živijo, v tistih časih pretresajo krvavi spopadi in zatiranje prebivalstva, sploh žensk, zato se Lajla in Marjan po spletu nesrečnih okoliščin nepovratno povežeta. 

Pretresljiv vpogled v njuno življenje, ki bi se (in se verjetno tudi je v neki obliki) lahko tudi zares zgodilo.

Lisa Gray: Izginuli

Jessica ugotovi, da je ona tista deklica, ki je izginila pred več kot dvajsetimi leti, umor njene mame pa je še vedno nerazrešen. Tudi če ne bi bila zasebna preiskovalka, bi se verjetno odločila raziskati svojo preteklost. Koga pa ne bi zanimalo, kaj se je v resnici zgodilo in kdo je bil moški, ki ga je imela za svojega očeta? 

Jessico primerjajo z žensko različico Jacka Reacherja. Ja, neke podobnosti obstajajo, a le bolj od daleč in z veliko domišljije. Tudi Lisa Gray se (še) ni približala Lee Childu.