Hmmm, knjiga me je vsekakor pritegnila. Sem jo že začela brati z visokimi pričakovanji, glede na v večini pozitivne komentarje, ki sem jih našla na internetu. Menda vsaj dosega, če ne celo presega "kralja" skandinavskih kriminalk.
Kot sem rekla, začelo (in nadaljevalo) se je obetavno. Truplo, celo brezglavo, zanimivi glavni liki, knjiga je kar vlekla po nadaljnem branju.
Ampak... Konec oz. potešitev bralčeve radovednosti me je pa razočaral. Niti ne toliko izbira krivca, ampak količina nepotrebnih dodatkov in slepih ulic pri raziskovanju zločinov.
Zanimivo, pri prejšnji knjigi me to ni motilo. Je bila zgodba zanimivo in logično speljana naprej. V Jezeru pa ne.
Razkritje krivca in motiv za zločin sta bila spisana na le nekaj straneh. Mogoče je ta hitrost tudi botrovala temu, da ni razjasnjeno, kako oseba ni bila razglašena za pogrešano cca. mesec dni. Ja, bila je brez družine, a imela je službo, ljubimca (celo dva), verjetno tudi prijatelje.
Jezero ima še nadaljevanje, bom tudi to prebrala, čeprav po prebranih kritikah te knjige, le-te niso tako pozitivne kot pri predhodnici.
Ni komentarjev:
Objavite komentar