petek, 7. februar 2020

Harold L. Klawans: Jamska ženska

... in druge zgodbe iz evolucijske nevrologije




Klawans je znani nevrolog, ki je v svoji dolgi karieri videl že "vse". V zgornji knjigi nam nekaj zanimivih primerov podrobno opiše, vključno s prvim opisom (odkritje) tega stanja / bolezni, poleg tega pa razloži še medicinski del. Medtem ko sem med branjem prvih dveh delov uživala, je bil medicinski del malo preveč zame.:(

Najbolj so mi v spominu ostali gospod z "boleznijo norih krav" (narekovaji so pomembni!), Lacey, punčka, ki ni znala govoriti (podobna, a tudi različna Genie in Victorju), nadarjen dirigent, ki ne zna govoriti ali razumeti govora, a zna voditi orkester, in puščavnik, ki si je le s spremembo prehrane lahko izdatno izboljšal svojo izredno redko bolezen.

Krvni pritisk mi je pa dvignil primer pravega knjižnega molja. Bral je, bral je in bral. Dokler nekega dne ni mogel več. Govoril je, razumel povedano, pisati je znal (!), brati pa ne več. Stanje se mu sicer kasneje ni izboljšalo, ugotovil pa je, da lahko bere v hebrejščini. Ker se v tem jeziku piše in bere od desne proti levi, ne obratno, kot smo navajeni Slovenci in Američani. Razlaga, zakaj je tega sposoben, je v knjigi, a to je tisti medicinski del, o katerem pišem zgoraj.:)
No, to ni tisti del, ki me je vznemiril. V tem poglavju Klawans pove še, da ne mara in ne gleda filmov, ki jih mora brati. Torej, tistih s podnapisi. Pravi, da človeški možgani niso ustvarjeni za mešanje teh dveh (branje in spremljanje filma) specifičnih funkcij. To naj bi bilo posledica tega, da "zmožnost branja ni nikoli dajala reproduktivne prednosti." ... "Bralnost povezujemo z družbeno-ekonomsko uspešnostjo, ta pa je v korelaciji z nižanjem rodnosti. Bralnost je potemtakem biološki minus. Na srečo pa bralne kulture in branje nasploh še ni dovolj dolgo na svetu, da bi vplivale na evolucijo."
Vredno razmisleka, ne?

Jamska ženska (naslov je precej skrbno izbran!) pa me je spomnila na knjigo Ne škoduj! nevrokirurga Henryja Marsha, ki sem jo prebrala že nekaj časa nazaj. Obe sta mi všeč, a Marsheva malenkost bolj. Kljub temu da opisuje možganske operacije, to naredi tako vešče, da laiki nimamo težav s sledenjem.

Ni komentarjev:

Objavite komentar