Ali pa opisujejo kaj drugega. Izvemo, da avtor ni imel težav s previjanjem svojih otrok, ker se je predtem že dodobra zverziral v pobiranju kupčkov za svojim perujskm golim psom. In izvemo, da za 1500 napisanih besed porabi 90-120 minut. Konkretno je za članek točno o tem in je dolg malo več kot 1500 besed, porabil 105 minut. Izvemo tudi nekaj o mikropivovarnah v Sloveniji. Podroben opis le-teh sem preskočila. Bolj mi je bil všeč opis "šnopcanja".
Avtor pravi, da mu pri slovenščini največ težav dela sklanjanje. Končnica, s katero izveš, kaj beseda "dela". Z dvojino menda niti nima težav. Mogoče bi imel z ducatnino. V enem izmed člankov opisuje najdbo Toporišičevega zvežčiča, kjer je govora prav o tej števni obliki, ki naj bi menda pred davnimi časi obstajala na naših tleh. Uporabljala se je, kadar je osebek stavka dvanajst ljudi, predmetov.
Primeri:
Goske gagagača. (gagati)
Zdaj, ko so prišli vsi, nas je končno dvanajst. Sedigaja v krog in se igragaja. (sedeti, igrati se)
Na mizi legača dvanajst pogač. (ležati)
Koklja ima dvanajst piščet. Že od jutra glasno čivkagača in se podigača po dvorišču. (čivkati, poditi se)
In še en zanimiv link za primerjavo Slovenije z drugimi državami:
Ni komentarjev:
Objavite komentar