James Delargy: 55

Malo mesto sredi avstralske divjine. 

Na policijsko postajo pride pretresen in poškodovan mladenič Gabriel. Trdi, da ga je ugrabil moški z imenom Heath, mu rekel, da ga bo ubil in da je številka 55. K sreči mu je uspelo pobegniti.

Kmalu na policijsko postajo pride pretresen in poškodovan mladenič Heath. Trdi, da ga je ugrabil moški z imenom Gabriel, mu rekel, da ga bo ubil in da je številka 55. K sreči mu je uspelo pobegniti.

Zelo obetaven začetek, malo manj zanimiva razlaga motiva, konec pa presenetljiv. Kako velik mora biti ta Gardnerjev hrib...

Alenka Planinc Rozman, Igor Rozman: Srce bije v dvojini

Resnična zgodba slovenskega para o njuni želji po otroku. Ker nista mogla imeti biološkega, sta se podala na dolgo, utrujajočo, trnovo pot do posvojenega. Čisto na koncu knjige piše: In tudi ta zgodba o posvojitvi se je kljub mnogim zapletom končala - srečno. Ali pa se je morda šele dobro začela?

Zgodba, ki jo marsikdo lahko kmalu pozabi, za marsikoga pa je lahko polna dobrodošlih informacij.

Še njun intervju ob izdaji knjige:

https://www.mladinska.com/dobrezgodbe/druzina/zakonca-rozman-od-prvega-trenutka-smo

Nando Parrado, Vince Rause: Čudež v Andih

Le malo jih je, ki še niso slišali za letalsko nesrečo leta 1972, ko je urugvajsko letalo strmoglavilo globoko v Andih ali niso brali knjige Živi ali niso gledali istoimenskega filma...

Nando je več kot 30 let po nesreči in izidu knjige Živi napisal še svojo verzijo dogodkov. No, ne verzijo, ker je prejšnja knjiga popolnoma verodostojna. Tej knjigi je poleg naštevanja dogodkov hotel dodati še svoj pogled. Kaj se je njemu podilo po glavi, ko se je zbudil iz kome in izvedel, da je njegova mati mrtva, sestra pa komaj še živa. Kako se je čez nekaj dni spopadal še s sestrino smrtjo. Kako ga je misel na očeta držala pokonci, da ni obupal in se prepustil milostni smrti. Kako ga je ljubezen kot nasprotnica smrti vlekla naprej proti zahodu in v višave, na goro, ki jo je poimenoval po očetu. 

S to knjigo je Nando želel povedati očetu, da ni kriv za njihovo nesrečo in da ga je ravno misel nanj popeljala, kamor si nihče ni mislil, da mu bo uspelo priti. Želel je tudi popraviti krivice, ki so se morda zgodile nekaterim izmed preživelih v prejšnji knjigi. Upa, da mu je oboje uspelo...

Vir: Wikipedia

Salla Simukka: Bela kot sneg

Drugi del o Sneguljčici, neki ne ravno posrečeni verziji Lisbeth Salander, tukaj pa o prvem delu.

Po dogodkih iz prve knjige si Sneguljčica še bolj kot prej želi samostojnosti in neodvisnosti, zato poleti odide v Prago. In kot se pričakuje, je ponovno zapletena v tekanje, skrivanje, umore in skrivnosti. Tokrat celo odkriva preteklost svoje družine. 

Hja, ker je knjiga namenjena najstnikom, ji bom pogledala skozi prste. In ker me firbec matra, bom prebrala še zadnji del...

Marlen Haushofer: Stena

Knjiga je bila napisana že pred več kot pol stoletja pa se ji niti malo ne pozna. Lahko bi se dogajala takrat, danes ali pa celo v neki nedoločljivi prihodnosti.

Prvoosebna pripovedovalka oz. zapisovalka je ženska nekje v srednjih letih, ki je ostala izolirana od preostalega sveta. Okoli njenega otočka gor, hribov, jas, travnikov, potokov, gozdov in nekaj koč se je spustila stena. (Nekako tako kot v Kingovi Under the Dome.) Nadnaravno? Neko novo orožje in bodo zmagovalci prišli ponjo? Kaj tretjega? Mogoče... Ostala je popolnoma sama s kravo, psom in mačko ter s svojimi rokami. Sama mora poskrbeti, da bodo ona in njene živali preživele.

Dve leti in pol po spustu stene je začela zapisovati dogodke, ki so se ji pripetili v osami, vmes pa vpenja še svoja razmišljanja. Ker piše na vsak razpoložljiv košček papirja in mora z njim varčevati, je tudi knjiga v tej obliki. Niti enega poglavja. No, je le eno poglavje, dolgo od prve do zadnje strani. Zaradi tega je kar težko prekiniti branje, a k branju vleče tudi radovednost bralca. Zanima nas, kaj vse se bo še zgodilo, na kakšen način in zakaj se bo nekaj zgodilo (dostikrat pripovedovalka omeni nekaj, kar se bo šele zgodilo, ampak le omeni) in seveda, kako se zgodba konča. Konec je žal prehiter, a očitno ji je dokončno zmanjkalo papirja...

Dušan Jelinčič: Umor pod K2

Trije Angleži in dva Pakistanca so na poti na Eiger v švicarskih Alpah. Vrnejo se le štirje. Dogodki v Švici pa so le začetek. Zgodba se nadaljuje še pod K2 v Himalaji, vključno z umori.

Za slabih 200 strani dolgo knjigo sem kar pozitivno presenečena. Osebe in njihovi motivi za dejanja so kar dobro opisani, prav tako tudi zaplet(i) in razplet. 

Romy Hausmann: Dragi otrok

Žensko skupaj s hčerko po prometni nesreči odpeljejo v bolnišnico, kjer ugotovijo, da sta bili predtem v neprodušno zaprti koči brez oken, prepuščeni na milost in nemilost možu / očetu. Tako se knjiga začne...

Poglavja izmenično pripovedujejo ženska iz koče, punčka iz koče in oče že 14 let pogrešane hčerke. Ja, namenoma sem tako napisala...:)

Knjiga je res napeta, strani se kar same obračajo, domišljija divja, ker si bralec težko zamisli scenarij, ki bi se skladal z zgodbo... Žal se mi pa zdi konec precej neposrečen. Kaj več težko povem, da ne uničim užitka prihodnjim bralcem.

Fiona Higgins: Mamice

V materinski podporni skupini se zbere šest novopečenih mamic. So iz drugačnega okolja, drugačnega mišljenja, različno gmotno preskrbljene, z različnimi zdravstvenimi ali družinskimi težavami... Skratka, tako različne, da bolj ne bi mogle biti.

Vsaka izmed njih v svojem poglavju opiše svojo zgodbo. Začetek je le obetaven, ker ženske in njihovo življenje  komaj spoznavamo, z vsakim prebranim poglavjem več pa so bolj zanimive in vedno bolj povezane. Tako povezane, da niti same ne vedo, da so.

Prijetno presenečena.

Mary Kubica: Pяidna punčka

Colin dobi naročilo, naj ugrabi Mio, hči bogatega sodnika in jo dostavi drugemu kriminalcu, ki naj bi zanjo zahteval odkupnino. Vse se spremeni, ko se Colin odloči, da Mie ne more prepustiti grobim, pohlepnim in pohotnim rokam, zato jo odvleče v kočo sredi ničesar. Tam naj bi počakal, da se domisli... nečesa pač. Nekega načrta, kako bi vsaj on odnesel celo kožo iz te situacije, če bo sreča, pa še Mia.

Knjiga je napisana v neobičajni obliki. Pяidna punčka iz naslova bo Mia. Tista obrnjena črka se v knjigi večkrat ponovi, ni mi pa čisto jasno, zakaj. Da ni vse, kot se zdi? Kako šokantno!:D

A kljub temu, da je knjiga spisana o Mii in kaj se je njej zgodilo, ona spregovori v prvi osebi le v epilogu. Ostali del knjige pripoveduje Colin (o obdobju v koči), Miia mati Eve (o obdobju iskanja Mie in po tem, ko se je vrnila,  sicer apatična in z amnezijo) in preiskovalec, zadolžen za Miino izginotje, Gabe (o iskanju Mie in o iskanju krivca za izginotje že po Miini vrnitvi). Knjiga torej ves čas skače med tremi osebami in med obdobjema prej in potem. Vemo, da se Mia vrne že na začetku knjige, kaj se je zgodilo v koči in zakaj ima amnezijo pa ne. 

Bo treba prebrati do konca in še epilog, da tudi Mia pove svojo zgodbo.

Sophie Hannah: Nevarna bližina

Naomi se je pred leti zgodilo nekaj strašnega. Zdaj je srečno zaljubljena v sicer poročenega ljubimca. Nekega dne pa Robert izgine, njegova žena pa trdi, da ni. 

In nič ni, kot se zdi. Še po skoraj celotni prebrani knjigi nisem vedela, kaj točno se dogaja, kljub vedno več informacijam. Tako zapletene zgodbe že dolgo nisem brala. Pa ji ni bilo težko slediti, nikakor ne. Se mi pa zdi, da so preiskovalci v tej knjigi na ta račun potegnili kratko. Bad guys so bili razčlenjeni v detajle, kriminalisti pa so bili v knjigi le zato, ker pač morajo biti.

Komaj čakam naslednjo knjigo Sophie Hannah. Pred časom sem prebrala tudi njeno Zamenjano zibelko in bila navdušena in njeno prvo knjigo s Herculom Poirotom.

Salla Simukka: Rdeča kot kri

Naslov knjige in naslova nadaljevanj (Bela kot sneg, Črna kot ebenovina), ime glavne junakinje (Sneguljčica) in kar nekaj namigov v knjigi na druge pravljice je edino, kar spominja na znano zgodbico. Sneguljčica iz te knjige je pa v bistvu samozadostna najstnica, ki se ponesreči vplete med dobesedno krvav denar, mamila in umore. Primerjajo jo z Lisbeth Salander. Recimo, da nekako od daleč spominja nanjo. Mogoče je bila Lisbeth taka kot najstnica. 

Mogoče sem preveč kritična, ker je delo le napisano za najstnike. V tej luči je knjiga kar solidna, sploh ker za najstnike kriminalk skorajda ni. Bom prebrala še ostali knjigi iz trilogije. Me zanima, v katero smer se bo Sneguljčica razvila in med katere kriminalce se misli še vplesti...

Tess Gerritsen: Igranje z ognjem

Tokrat pa krajša (manj kot 300 strani) knjiga, ki ji uspe napetost in pozornost bralca vleči s strani na stran. Kakšna razlika v primerjavi s prejšnjo knjigo...

Julia je violinistka, ki v neki starinarnici kupi notni zapis valčka. Ko pa ga doma prvič zaigra, njena hčerka doživi nasilen izpad. Ker se strahota ponavlja, se Julia odloči, da razišče preteklost notnega zapisa in poišče njegovega avtorja. Mogoče bo tako ugotovila, zakaj se je njena hči spremenila.

Med branjem njene zgodbe pa beremo še zgodbo mladega Lorenza, tudi violinista, ki med 2. svetovno vojno živi v Italiji. In še Jud je. Brez skrbi lahko domnevamo, da sta Julijin notni zapis in Lorenzo povezana.

Malo oseb, preskakovanje v času, malenkost nadnaravnega, napetost na vsaki strani in s strahom pričakovana naslednja in, priznam, malenkost nezadovoljiva razrešitev kriminalnega dela. 

Thomas Harris: Cari Mora

Pričakovala sem veliko. Mogoče preveč. Harris je le avtor Hanibala. Sem bila pa skeptična, ker je knjiga bolj kratka in se mi zdi, da je dober, kompliciran triler stežka dobro razložen na nekaj več kot 200 straneh. Se zgodi, a redko.

Tokrat sem obupala po 60 straneh, se mi knjiga ni zdela vredna matranja. V teh prvih straneh sem se izgubila v navalu oseb, težko sem jim sledila, nisem jih mogla popredalčkati... Edina zanimiva oseba, ki, se mi zdi, je imela nekaj potenciala, je bila Cari Mora. Ja, to je ženska, po kateri je dobila knjiga tudi naslov.

Khaled Hosseini: Tisoč veličastnih sonc

Hosseini je tudi avtor uspešnice Tek za zmajem.

V tej knjigi spoznamo Marjan, ki živi v Afganistanu v drugi polovici 20. stoletja. Je harami, pankrt, in po smrti matere jo še kot najstnico poročijo s starejšim moškim. 

Lajla je njena nekaj let mlajša soseda, še otrok. Kabul, kjer živijo, v tistih časih pretresajo krvavi spopadi in zatiranje prebivalstva, sploh žensk, zato se Lajla in Marjan po spletu nesrečnih okoliščin nepovratno povežeta. 

Pretresljiv vpogled v njuno življenje, ki bi se (in se verjetno tudi je v neki obliki) lahko tudi zares zgodilo.

Lisa Gray: Izginuli

Jessica ugotovi, da je ona tista deklica, ki je izginila pred več kot dvajsetimi leti, umor njene mame pa je še vedno nerazrešen. Tudi če ne bi bila zasebna preiskovalka, bi se verjetno odločila raziskati svojo preteklost. Koga pa ne bi zanimalo, kaj se je v resnici zgodilo in kdo je bil moški, ki ga je imela za svojega očeta? 

Jessico primerjajo z žensko različico Jacka Reacherja. Ja, neke podobnosti obstajajo, a le bolj od daleč in z veliko domišljije. Tudi Lisa Gray se (še) ni približala Lee Childu.