Clare Mackintosh: Izpustila sem te

Zgodi se nepredstavljivo. Malega Jacoba do smrti povozi avto. Policija na čelu z Rayem krivca nikakor ne more najti, ker ni nobenih sledi. Jacobova mati izgubi zaupanje v policijo in se odseli.

Prvi del knjige beremo izmenična poglavja. V enih nam zgodbo pripoveduje Ray, ki skupaj s sodelavko Kate preiskuje nesrečo s pobegom. V drugih pa je glavna Jenna, ki se je po tragični nesreči odselila daleč od doma. Preganja jo preteklost, zato upa, da bo v anonimnosti lažje zaživela.

Do sredine knjige sem bila prepričana, kako so se dogodki odvili pa me je pretreslo, da v bistvu nisem imela pojma. Ko pa sestaviš vse koščke, ki so bili v prvem delu namenoma dvoumno napisani, žal postane drugi del precej bolj predvidljiv. Pa je knjiga kljub vsemu vsekakor vredna branja...

Camilla Läckberg: Kamnosek

Tretji del v seriji o Eriki. Tukaj pa o drugem.

Kljub temu da serija nosi ime Erike, se knjiga bolj posveča vsem ostalim okoli nje. Njen partner in oče njenega otroka Patrik se ukvarja z nesmiselnim umorom majhne punčke, sicer hčerke Erikine prijateljice. Vmes se pojavljajo še prebliski dogajanja v življenju Patrikovega nadrejenega in Erikine sestre. Zadnje je kar klicalo po neki razrešitvi.

V ležečem tisku pa beremo še zgodbo iz preteklosti. O razvajeni, egocentrični in neusmiljeni mladenki, ki naredi napako in je zaradi tega prisiljena drastično spremeniti svoje življenje. Vedela sem, da je zgodba povezana z dogodki v sedanjosti, sem se pa skoraj do konca spraševala, kdo iz sedanjosti je tisti, ki je povezan z njo.

Kamnosek (tako kot ime serije, se mi tudi naslov knjige zdi precej ponesrečen) je po mojem mnenju najboljša knjiga do sedaj. In odprt konec? Super, da čim hitreje vzameš v roke naslednjo knjigo v vrsti.

Fredrik Backman: Tu je bila Britt-Marie

Backman je napisal tudi Mož z imenom Ove in Babica vas pozdravlja in se opravičuje. V zadnji nastopa tudi na prvi pogled malenkost zmešana babnica, v Tu je bila Britt-Marie pa se njena zgodba nadaljuje. 

Britt-Marie (in ne samo Britt, ker jo je tako klicala le sestra) ima rada red. In čistočo. In omikane ljudi. In pribor v predalu v natančno določenem zaporedju. In sodo bikarbono. Ker z njo očistiš vse. In točno določeno znamko čistila za steklo. Saj nismo barbari, da bi lahko uporabili kateregakoli. Britt-Marie nima nič proti tistim, ki ne sledijo njenim pravilom, saj ni kritikarska in polna predsodkov. To pa že ne. Ampak nekega reda se je pač treba držati.

Britt-Marie je po dolgih desetletjih sama. Nihče je ne potrebuje, je brez moža in brez službe. Vsaj za zadnjo točko na svojem seznamu lahko poskrbi. Po dolgem prigovarjanju gospe na zavodu za zaposlovanje, dobi začasno službo kot hišnica v malem, zapuščenem mestu Borg. Zanjo pa je tam dela na pretek. In čeprav o nogometu ve le malo več kot to, da se ga igra z žogo, postane še celo nogometna trenerka.

Slog pisanja je zelo podoben kot v Ovejevi knjigi, Britt-Marie pa deluje kot njegova sorodnica. In oba na začetku delujeta kot zoprniji, pod površjem pa se skriva njuno mehko srce. Na koncu knjige za Borg res lahko rečemo "tu je bila Britt-Marie".

Stephen King: 11/22/63

Kaj bi naredili, če bi se lahko vrnili v preteklost in jo spremenili? Bi jo in bi kaj pomislili na posledice?

Učitelju Jakeu prijatelj Al pove, da je v njegovi okrepčevalnici rabbit hole, portal, ki te popelje v preteklost. A na točno določeno uro in dan v letu 1958. Potrebno je nekaj prepričevanja in dokazovanja, a končno Jake le verjame. Celo sam sebi dokaže, da se prihodnost lahko spremeni, ko reši življenje družini svojega študenta. Njegov oče jih je ravno v tistem letu vse pobil, njega pa pohabil. Kaj bi bil boljši dokaz, da resnično lahko izboljšaš prihodnost? 

In ko se vrneš iz preteklosti, si v prihodnosti manjkal le dve minuti. Le hiter skok nazaj in je vse bolje. Pa je res? Kaj če preteklost noče biti spremenjena?

In še pomen datuma na naslovnici. To je dan, ko je bil ubit John F. Kennedy. Al si je zamislil, da bi se vrnil v preteklost, počakal nekaj let, se resnično prepričal, da je za atentatom res Harvey Lee Oswald in samo on ter nato preprečil usodno streljanje. Na vsak način. Hladne vojne bo konec, ne bo vojne v Vietnamu, rešenih bo na milijone življenj... A je Al med svojo misijo hudo zbolel, zato je Jaku naložil to nalogo. Le nekaj let svojega časa za višje dobro. In najboljši del, če ti spodleti, se lahko takoj vrneš nazaj v prihodnost, greš spet v leto 1958 pa je vse po starem. Ista ura, isti dan, isto leto. Popolna ponastavitev. Menda.

Po knjigi je bila posneta tudi mini serija z Jamesom Francom v glavni vlogi.

Michael Robotham: Ubij se zame

Najstnico Sienno najdejo popolnoma okrvavljeno, v njeni sobi pa ubitega njenega očeta. Vse kaže na to, da ga je ubila. Tudi motiv hitro postane znan: oče naj bi jo dolga leta zlorabljal. Pred njo pa tudi njeno sestro, a le do brutalnega napada, ki jo je pustil hromo. Napadalca so zaprli, zaslužen za zaprtje pa je tudi Joe, oče Siennine najboljše prijateljice, ki je v preteklosti tudi doživela ugrabitev in mučenje. Kar precej strašnih dogodkov v nekaj letih za podeželje... Avtor ni mogel česa pustiti še za kakšno drugo knjigo?

Preiskavi umora Sienninega očeta se pridruži Joe, profesor in psiholog. Med drugim odkrije tudi, da pedofil ni bil samo Siennin oče, ampak tudi priljubljeni učitelj na njeni šoli. Ko ima hudič mlade... Kasneje ugotovimo tudi, da sojenje rasističnim morilcem, kjer Joeva (bivša) žena dela kot tolmačka, ni le postranska zgodba, ampak je del razrešitve prvotnega umora. 

Aha, ne pozabimo še kančka romantike. Očitno je avtor v to knjigo res želel vključiti vse... Knjiga je sicer kar ok, zaključek super, ko poveže vse niti, ki so se nabrale skozi zgodbo, je bilo pa po mojem mnenju vsega preveč...

Dodano 2. 1. 2022:

Se posipam s pepelom. Ravnokar sem odkrila, da je Ubij se zame v bistvu četrta knjiga v seriji o Josephu. Tako da verjetno je vse tisto, kar me je motilo pri tej knjigi, v njej popolnoma upravičeno in nikakor odveč.

Dodano 28. 2. 2022:

Prejšnji dodatek bo kar pravilen. Po branju prvih treh knjig ugotavljam, da je branje četrte tako popolnoma druga izkušnja. In vredna ponovitve.:)

Stephen King: Pomlad, poletje, jesen in smrt

Zbirka štirih zgodb, malo bolj neobičajne za Stephena Kinga. Tudi z originalnim naslovom Different Seasons nam sporoča, da se je malenkost oddaljil od svojega običajnega žanra. Knjiga je posebna tudi zato, ker so po njej posneli kar tri filme.

Pomladna se imenuje Rita Hayworth in kaznilnica odrešitve, po kateri so posneli menda najboljši film Kaznilnica odrešitve.

Sama zgodba je precej kratka, le malo več kot sto strani ima. Ampak je prav mojstrsko vanjo vključil vse pomembno, ničesar ni preveč in elegantno zaključil. Večkrat imam težave s kratkimi, krajšimi zgodbami, ker se mi vedno zdi, da nekaj manjka in / ali je konec prehiter. Ne, tukaj je vse popolno. 

Ne vem, če bi sploh pisala o vsebini, ker se mi zdi zgodba precej poznana... Na kratko pa: o Andyju, ki je pristal v zaporu Shawshank zaradi umora žene in njenega ljubimca. 

Poletna je Vzoren učenec, po kateri je bil posnet istoimenski film. Ta je daljša, z dobrimi dvestotimi stranmi. 

Najstnik Todd ugotovi, da je njegov ostareli sosed Kurt Dussander bivši nacistični paznik. V zameno za svoj molk prisili Kurta, da mu pripoveduje o svojih dejanjih med vojno in bolj kot so zgodbe krvave, bolj so Toddu všeč. Kurtu sprva to ni všeč, kasneje pa začne uživati. Oba začneta uživati v grozotah, tako zelo, da jih preneseta še v sedanjost. In če je imel na začetku Todd starca v pesti, se kmalu tehtnica prevesi. 

Jesenska zgodba bi prav lahko bila poletna, ker se dogaja proti koncu žgočega poletja. Štirje mladi fantje izvedo, da nekaj kilometrov stran ob železniških tirih leži truplo njihovega vrstnika, ki je že nekaj tednov pogrešan. Odločijo se, da se kar peš odpravijo proti njemu, najdbo prijavijo policiji in postanejo (vsaj za kratek čas) junaki. Pripoveduje eden izmed prijateljev, zdaj že odrasel mož, pisatelj. (Isti motivi se kar dostikrat pojavijo v Kingovih knjigah, niso pa nikoli dolgočasni ali ponavljajoči. Včasih imaš občutek, da govori o nekem vzporednem temačnem svetu, ker se včasih zgodbe tako zelo navezujejo ena na drugo.) Opisuje njihovo prijateljstvo in mučno, dolgo pot, polno preizkušenj.

Tudi po tej zgodbi je bil posnet film, z naslovom Ostani z menoj.

In še zadnja Tehnika pravilnega dihanja, ki se dogaja v predbožičnem času, ni pa prav nič praznična. In edina iz knjige, po kateri še ni bil posnet film. 

Starejši možakar nam pripoveduje, kako se je včlanil (čeprav ne ravno včlanil) v klub (ki ni ravno klub). Težko se najde boljše besede za opis. Nekega dne ga nadrejeni povabi, naj se mu zvečer kot gost pridruži. Odideta v neko hišo, kamor prihajajo gospodje, tam preživljajo prosti čas in si pripovedujejo zgodbe. Prav osupljivo nezlovešče za Kinga, kajne? Mogoče ozadje hiše, dogodke v njej in predmete, ki ne izhajajo iz česarkoli že znanega, opiše v kateri drugi knjigi. Snovi je dovolj.

To pa je le ozadje. Narator nam pove, da je eden izmed članov (ki ni član) malo pred božičem povedal zgodbo. Zgodbo o ženski, ki je zanosila v času, ko ni bilo primerno imeti otroka neporočen, a se kljub vsemu odloči, da bo otroka obdržala. Na božični večer se porod začne in takrat resnično naredi vse, da bi njen otrok ostal živ.