petek, 12. februar 2021

Stephen King: Pomlad, poletje, jesen in smrt

Zbirka štirih zgodb, malo bolj neobičajne za Stephena Kinga. Tudi z originalnim naslovom Different Seasons nam sporoča, da se je malenkost oddaljil od svojega običajnega žanra. Knjiga je posebna tudi zato, ker so po njej posneli kar tri filme.




Pomladna se imenuje Rita Hayworth in kaznilnica odrešitve, po kateri so posneli menda najboljši film Kaznilnica odrešitve.
Sama zgodba je precej kratka, le malo več kot sto strani ima. Ampak je prav mojstrsko vanjo vključil vse pomembno, ničesar ni preveč in elegantno zaključil. Večkrat imam težave s kratkimi, krajšimi zgodbami, ker se mi vedno zdi, da nekaj manjka in / ali je konec prehiter. Ne, tukaj je vse popolno. 
Ne vem, če bi sploh pisala o vsebini, ker se mi zdi zgodba precej poznana... Na kratko pa: o Andyju, ki je pristal v zaporu Shawshank zaradi umora žene in njenega ljubimca. 


Poletna je Vzoren učenec, po kateri je bil posnet istoimenski film. Ta je daljša, z dobrimi dvestotimi stranmi. 
Najstnik Todd ugotovi, da je njegov ostareli sosed Kurt Dussander bivši nacistični paznik. V zameno za svoj molk prisili Kurta, da mu pripoveduje o svojih dejanjih med vojno in bolj kot so zgodbe krvave, bolj so Toddu všeč. Kurtu sprva to ni všeč, kasneje pa začne uživati. Oba začneta uživati v grozotah, tako zelo, da jih preneseta še v sedanjost. In če je imel na začetku Todd starca v pesti, se kmalu tehtnica prevesi. 


Jesenska zgodba bi prav lahko bila poletna, ker se dogaja proti koncu žgočega poletja. Štirje mladi fantje izvedo, da nekaj kilometrov stran ob železniških tirih leži truplo njihovega vrstnika, ki je že nekaj tednov pogrešan. Odločijo se, da se kar peš odpravijo proti njemu, najdbo prijavijo policiji in postanejo (vsaj za kratek čas) junaki. Pripoveduje eden izmed prijateljev, zdaj že odrasel mož, pisatelj. (Isti motivi se kar dostikrat pojavijo v Kingovih knjigah, niso pa nikoli dolgočasni ali ponavljajoči. Včasih imaš občutek, da govori o nekem vzporednem temačnem svetu, ker se včasih zgodbe tako zelo navezujejo ena na drugo.) Opisuje njihovo prijateljstvo in mučno, dolgo pot, polno preizkušenj.
Tudi po tej zgodbi je bil posnet film, z naslovom Ostani z menoj.


In še zadnja Tehnika pravilnega dihanja, ki se dogaja v predbožičnem času, ni pa prav nič praznična. In edina iz knjige, po kateri še ni bil posnet film. 
Starejši možakar nam pripoveduje, kako se je včlanil (čeprav ne ravno včlanil) v klub (ki ni ravno klub). Težko se najde boljše besede za opis. Nekega dne ga nadrejeni povabi, naj se mu zvečer kot gost pridruži. Odideta v neko hišo, kamor prihajajo gospodje, tam preživljajo prosti čas in si pripovedujejo zgodbe. Prav osupljivo nezlovešče za Kinga, kajne? Mogoče ozadje hiše, dogodke v njej in predmete, ki ne izhajajo iz česarkoli že znanega, opiše v kateri drugi knjigi. Snovi je dovolj.
To pa je le ozadje. Narator nam pove, da je eden izmed članov (ki ni član) malo pred božičem povedal zgodbo. Zgodbo o ženski, ki je zanosila v času, ko ni bilo primerno imeti otroka neporočen, a se kljub vsemu odloči, da bo otroka obdržala. Na božični večer se porod začne in takrat resnično naredi vse, da bi njen otrok ostal živ.

Ni komentarjev:

Objavite komentar