Precej kratka knjiga, z manj kot dvesto stranmi, se začuda bere zelo počasi. Začetek nikakor ne obeta, ne veš, kaj je sploh smisel zgodbe. In to kljub dokaj zanimivemu opisu vsebine o hudo znanem pisatelju, ki se je pred skoraj dvajsetimi leti umaknil v samoto na majhnen otok, kjer ga zmoti razmesarjeno truplo na plaži in neznosno radovedna novinarka z lastno skrivnostno preteklostjo.
Zadnja tretjina knjige pa nasprotno kar beži. Težko bereš tako hitro, kot si želiš. Prav neverjetno se mi zdi, kako je pisatelju v tako kratko knjigo uspelo stlačiti tako kompleksno knjigo pa bi po mojem mnenju z začetka lahko kak odlomek še črtal.
Žal pa so v njej spet neke malenkosti, ki so me zmotile...
Ni komentarjev:
Objavite komentar