Komaj sem čakala, da začnem brati. Nova kriminalka izpod slovenskega peresa!
Pa sem bila žal hudo razočarana. Začetek je vsekakor obetaven, potem pa kar nisem mogla verjeti, kako slabo je postalo.
Pozor, polno spoilerjev!
Je avtorica želela v eno knjigo stlačiti čimveč travmatičnih otroštev? In trije, mogoče celo štirje samomori?
Rdeča kapica je opisana kot psihološka kriminalka. Je opis življenja, otroštva, v večini primerov daleč od najlepšega, dovolj za uporabo tega izraza? Ne vem... Pričakovala sem neko razlago dejanj glavnih junakov pa v večini primerov nisem razumela, zakaj so ravnali, kot so. In to kljub slikanju grozne preteklosti.
Vsekakor ni whodunit kriminalka (nič narobe s tem, seveda). Imamo le nekaj osumljencev, večino pa že v štartu lahko ovržemo, čeprav se zdi, da ravno nedolžni tudi niso. No, le dva taka sem imela v mislih in kolebala med njima. Pa nisem mogla verjeti: krivca spoznamo na zadnjih straneh, prej sploh omenjen ni!
Uf, pa še bi lahko naštevala...
Zakaj je šel morilec na tiskovno konferenco in omenjal rdečo kapico? Bilo je rečeno, da zaradi slave, ampak umor je bil storjen v efektu. Niti ne vemo, kaj je storilcu švigalo po glavi po umoru...
Rečeno je bilo, da je bila žrtev nekaj ur pred smrtjo tako hudo zadrogirana, da je malo manjkalo pa bi umrla zaradi predoziranja. V času umora pa je bila presneto pri sebi. Prav tako tik pred tem, ko se je sama razdevičila (?!?: govora je o trinajstletnici!) s pogriženim dildom. Kar zmajevala sem v nejeveri.
In ne vem, zakaj je oče žrtvine najboljše prijateljice predal dnevnik in zakaj se je ubil. Ja, naj bi bilo razloženo pa nisem bila prepričana.
Skratka v knjigi kar mrgoli detajlov, ki vsaj mene niso prepričali in nisem razumela motivov za določena dejanja.
Pripis 27. 11. 2022:
Ker je izšlo nadaljevanje Rdeče kapice, sem se odločila, da ji dam novo priložnost. Prebrala sem jo ponovno in po pravici povedano, mnenja nisem spremenila.
Knjiga je napisana samo, da šokira in to ne na pravi način.
Ni komentarjev:
Objavite komentar