Ne vem ali slovenski pisci kriminalk niso ravno najboljši ali sem jaz preveč izbirčna... Res redke so dobre, žal.
Tole sem nehala brati nekje po stoti strani. Zločin zanimiv, žrtev zanimiva, policaji manj zanimivi, osumljenci oz. ostali nastopajoči kar ok; pisanje samo mi ni bilo všeč.
Res ni treba neštetokrat povedati, da ima nekdo krizo srednjih let, to naj se pokaže v dejanjih in / ali besedah pa se žal ni. Nek osamljeni sredinski vložek v ležeči pisavi, ki naj bi ponazarjal miselni tok osebe, je bil popolnoma odveč. Res nisem nek izvedenec v policijskem delu pa se mi laično zdi, da so bili v knjigi kar nekam preveč šlampasti na prizorišču zločina. In ali je ok, da se na še vedno varovan kraj zločina odpelje svojo ljubico?
Žal me čisto nič ni več vleklo k branju, prebrala sem le še zadnje poglavje, da potešim radovednost. Pa se mi zdi, da nisem čisto nič zamudila. In brez slabe vesti bom preskočila tudi naslednji roman v seriji.
Ni komentarjev:
Objavite komentar