Detektiv Dante iz naslova bo tisti Erik Tlomm iz Medsočja, ki se je tja odpravil na okrevanje, a mu to nekako ni uspelo. V Medsočju nismo točno izvedeli, kaj se je zgodilo, da je rabil oddih, zdaj pa nam je to pojasnjeno. Čeprav je Detektiv Dante predzgodba Medsočja, se mi zdi kar prav, da se knjigi bere v obratnem vrstnem redu. Mogoče nekoč pride na vrsto še predzgodba Detektiva Danteja; bi jo z veseljem prebrala. Prav tako bom enkrat v prihodnosti ponovno prebrala Medsočje, kot sem se že namenila.
Haris Izmail je inšpektor, ki mu nadrejeni odredi novega partnerja Erika Tlomma. Poleg običajnega dela pa naj bi še vohunil za njim in o vsem nenavadnem (oz. vsem še bolj nenavadnem) poročal.
Ko dobita primer ženske s prerezanim vratom, ob njej pa v srce zabodenega svaka, se začne tisto nenavadno, ki sploh Tlomma počasi vodi v psihično nestabilnost. Ali je bil tak že prej? Verjetno.
Tudi v Medsočju beremo o nadnaravnih bitjih in se sprašujemo ali so resnična. Tokrat pa nastopajo džini. So ti resnični? Kot je proti koncu ugotovil Haris, so jih opazili vsaj trije, mogoče štirje, ob različnih priložnostih. So oni krivi za nekatere dogodke? So sledili Tlommu v Medsočje?
Vsekakor vredna branja knjiga. Ne bo pa zadovoljila tistih, ki si želijo jasnega konca.
Ni komentarjev:
Objavite komentar