Še ena izmed knjig, po mojem skromnem mnenju, genialnega pisca psiholoških trilerjev. Res še ni bilo njegove knjige, ki bi me razočarala.
Pot domov, sploh ponoči, po neobljudenem območju in še posebej za ženske, je lahko strašljiva in nevarna. V ta namen so v nekaterih državah, tudi v Nemčiji, kjer živi Fitzek, vzpostavili telefonsko centralo, kamor lahko pokličejo ljudje, ki jih je strah. Lahko je to popolnoma upravičen strah ali pa nerazumen, pomembno je, da se kličoči med pogovorom počuti vsaj malenkost varnejšega. V Sloveniji takega telefona nimamo.
Neke noči pa se po takem telefonu slišita Klara in Jules. Klara sicer resda ne odhaja domov, poskuša pa storiti samomor. Ve, da ji nekdo sledi, jo skuša umoriti, dom ji predstavlja najhujšo nočno moro (hujšo od smrti), zato kot edini izhod vidi le smrt po svojih pravilih. Jules na drugi strani telefona ji namero poskuša preprečiti. Kot ima Klara svojo preteklost, prav tako tudi Jules trpi zaradi preteklih travm.
Celotna knjiga se zgodi v eni noči (razen zaključnega poglavja, ko dobimo odgovore na še preostala neodgovorjena vprašanja), poglavja pa se menjujejo iz vidika obeh glavnih junakov v sedanjosti in ko si pripovedujeta vso zgodbo, ki ju je pripeljala do želje po samomoru in do prostovoljca na klicnem centru.
Bralec kljub kratkim poglavjem knjigo težko odloži, ker napetost kar noče popustiti. Ves čas se nekaj dogaja, vedno znova odkrivamo nove skrivnosti, knjiga je polna preobratov, ki nas pusti odprtih ust. Idealna knjiga za ljubitelje psiholoških trilerjev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar