Ponovno me je zmotil slog pisanja pa težko pojasnim. Mogoče nepotrebno pojasnjevanje in izbor besed, ki se ga v resničnem življenju sploh ne sliši. Težko je brati tako knjigo, če ves čas zavijaš z očmi.
No, je pa zgodba dobra, čeprav ne tako kot v prvem delu in daleč od "originalnega" Fitzeka.
Panični klic matere na številko v sili, ko ji izgine dojenček, se prekine. Iz le nekaj sekund pa ključne podatke lahko razbere le Auris, Matthias Hegel, ki je še vedno v zaporu. Pa ne več za dolgo. Julo povleče v preiskovanje, ta pa privoli le v zameno za informacije o svojem domnevno mrtvem bratu.
Čaka me še zadnji del Aurisa. Fitzek bo še dobil novo priložnost, Kliesch pa ne.
Ni komentarjev:
Objavite komentar