Ni ravno avtobiografija, je pa precej blizu, kot pravi avtorica. Sama je nepričakovano izgubila partnerja, ko je bil njun sin star le osem mesecev.
Tudi fikcijska Carolina gre skozi isto. Nekega jutra svojo ljubezen najde mrtvo v postelji, nato pa se mora znajti v novonastali situaciji kot vdova in mati samohranilka. K sreči ima veliko podpore v družini in prijateljih, ki ji neizmerno pomagajo.
Ponavadi ne maram knjig, kjer je malo pogovorov in veliko razmišljanja, tokrat pa me to še zdaleč ni motilo. Carolina v knjigi ves čas opisuje svoje misli, razmišljanja, svojo nemoč, načrte, ki se uresničijo ali ne. Je pa nisem marala. V bistvu mi je fikcijska Carolina zoprna in hudo egoistična. Tudi sama se je v knjigi spraševala, če je s svojimi dejanji pripomogla k partnerjevi smrti. In proti koncu knjige je doživela še, kako se počuti človek na drugi strani. Privoščila sem ji pa če sem nesramna ali ne.
Knjiga se nenadoma konča, brez konca, kot bi odrezal. Ne vemo, kako se je kasneje Carolinino življenje nadaljevalo. Mislim, da je bolj važno, da je svoja občutja zapisala, jih spravila iz svoje glave in držimo pesti, da s sinom zdaj živita srečno življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar