Truplo leži v smetnjaku v Istanbulu. A Leila, čeprav je umrla, še ni čisto odšla. Preostalo ji je še 10 minut in 38 sekund, ko se spominja svojega življenja.
Menda so znanstveniki po smrti človeka v enem primeru lahko še točno 10 minut in 38 sekund zaznavali možgansko aktivnost.
Da se po uradni možganski smrti, ko imamo človeka za mrtvega, še vedno nekaj dogaja v možganih dotičnega, je znano že nekaj časa. A to dokazati? Tukaj je povezava do članka, kjer so zdravniki točno to ugotovljali. Laično rečeno: se nam pred smrtjo resnično odvrti vse življenje pred očmi?
Čeprav se začetek knjige sliši kot kriminalka, je daleč od tega. Kdo in zakaj je proti koncu knjige pojasnjen, ni pa v ospredju. Pomembna je samo Leila in njena zgodba. In njenih pet posebnih prijateljev, ki je niti po smrti ne želijo zapustiti.
Istanbul je menda opisan precej verodostojno, vključno z ulicami, nekaterimi pomembnimi stavbami, preteklimi dogodki... Pokopališče pozabljenih, kamor naj bi pokopali Leilo, je prav tako resnično. Tukaj je izredno zanimiv članek o njem.
Na kratko: knjigo toplo priporočam!
Ni komentarjev:
Objavite komentar