Kakšno bi bilo življenje, če bi ljudje kar naenkrat oslepeli? Neke vrste nalezljiva bolezen bi najprej oslepila enega, nato njegove bližnje, nato tiste v njihovi bližini... Vlada bi jih najprej osamila, kar se tudi zgodi s prvim slepcem, njegovo ženo, zdravnikom, ki je prvega pregledal, pacienti, ki so bili ta čas v čakalnici... Beremo njihovo zgodbo, kako so se prilagajali in kako se karakter človeka kaže ne glede na pomanjkanje vida. K sreči ima peščica prizadetih ob sebi zdravnikovo ženo, ki iz neznanega razloga ni oslepela.
Knjiga je napisana na zelo zanimiv način.
Prvič, to ni esej, ampak le "navadna" zgodba.
V knjigi ne izvemo nobenega imena. Prav nihče ni poimenovan.
In nenazadnje, sam slog pisanja. Povedi so v večini zelo dolge, polne dvogovorov, a brez narekovajev. Velike začetnice, ki naj bi nakazovale novo poved, so postavljene kar za vejicami. Mogoče bi kdo imel težave s sledenjem zgodbi, jaz začuda teh težav nisem imela. Zgodba je tekoče tekla in bila izredno berljiva. Pri prejšnji prebrani knjigi me je pomanjkanje poglavij in odstavkov zelo motilo, tukaj pa sploh ne.
Vredno branja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar