Že pred časom sem prebrala Sheldonovo Diamantno dinastijo in bila navdušena, zato sem se odločila, da ponovno vzamem v roke kakšno njegovo knjigo.
Se pa sprašujem, če sem pri ocenjevanju prejšnje knjige zamižala na eno oko pri določenih stvareh. Žal se ne spomnim več.
Velikokrat opažam, da imajo starejše knjige, ne glede na avtorja, nek določen slog, ki si je, ne glede na knjigo, zelo podoben.
In ne vem, ali je krivda pri avtorju, prevajalcu, lektorju, uredniku..., odstavki so postavljeni zelo nelogično. So tam, kjer ne bi smeli biti in manjkajo tam, kjer bi morali biti. Me moti, ampak če je vsebina knjige vsaj solidna, potrpim.
Enaki pomanjkljivosti opažam tudi pri Besu angelov.
Jennifer je mlada ženska, ki je odpotovala na drug konec države, da bi si uresničila otroške sanje. Postati odvetnica. A le nekaj ur kasneje se ji sanje skoraj razblinijo. Mafijec jo izkoristi, zaradi česar ji grozi odvzem licence. K sreči pa ji pomaga nek drug odvetnik, ki ji verjame, da je bila le naivna in ne zlonamerna.
Jennifer uspe nadaljevati svojo poklicno pot, sprva s težavami, a ji oba prej omenjena moška na svoj način (in dobrodošlo ali ne) pomagata.
Vsebina je super pa čeprav se sliši kot romanca, to vsekakor ni. Občasno zame preveč pocukrano, občasno pa dobra kriminalka.
Po knjigi je bil posnet tudi film.
Ni komentarjev:
Objavite komentar