John Saul: Peklenski ogenj

Ne vem, kje sem slišala za tega avtorja, ampak mi niti slučajno ni žal, da sem prebrala to knjigo. In ne bo edina!

Mislim, da se skorajda lahko kosa s Stephenom Kingom. Če pa to ni pohvala...

Knjiga se sicer začne s poglavjem iz preteklosti, kjer že slutimo rdečo nit prepredeno z nadnaravnim, nadaljuje pa se skorajda z običajnim opisovanjem življenja v manjšem mestu. Poudarek pa je na družini, ki je še kako povezana z mestom in opuščeno tovarno, ki v prenesenem in neprenesenem pomenu straši na obrobju mesta.

Phillip je potomec bogate družine in po smrti očeta lastnik omenjene tovarne. V graščini na vrhu hriba živi še z ostarelo materjo, milorečeno razvajeno hčerko, pred kratkim pa se je še poročil z žensko, ki ima tudi hčerko. Edini moški je ravno v sredini spora med njegovo "prejšnjo družino" in "zdajšnjo". Presenečena sem bila, ker ni bil gluh in slep za dogajanja v hiši, ampak jih je poskušal rešiti. Žal mu ni ravno najbolje uspevalo...

In še Kingov ali pa menda celo Saulov dodatek: nekaj nadnaravnega je menda v zapuščeni tovarni. Phillip jo kljub očetovi želji želi obnoviti, ampak ne gre vse po načrtu. Tovarna je bila pred sto leti priložnost za zaslužek marsikateremu meščanu in njihovim otrokom. Kot je bilo običajno v tistih časih, so tudi tukaj po cele dneve delali majhni otroci. Črna preteklost bi morala ostati zakopana, kot je želel Phillipov oče, a z obnovo so se krvi željni duhovi v njej prebudili.

Skrivnostna Amy se je očitno "spoprijateljila" s Phillipovo pastorko Beth. Beth skoraj nima izbire. S poroko njene mame in selitvijo med bogataše je izgubila stare prijatelje, prijatelji Phillipove hčerke, sploh pa ne ona sama in njena babica pa je tudi ne bodo sprejeli. Celo odkrito zavračajo jo.

Beth ima sicer po eni strani srečo. Ima ljubezniva starša, prijaznega očima, a zlobno polsestro in babico po očimovi strani. Amy pa je, kot kaže, na njeni strani.

Knjiga ni grozna sama po sebi. Ščepec, pa čeprav pomemben, ščepec nadnaravnega ni hudo grozen. A kljub temu sem knjigo brala s široko odprtimi očmi, večkrat zajela sapo od presenečenja, popolnoma zadnji stavek pa je dodal še perfektno piko na i.