Tadej Golob: Koma

Poleg knjig o Birsi, nisem prebrala nič drugega od Tadeja Goloba pa vseeno mislim, da bi se vsaj kriminalkam moral izogibati. Nisem bila preveč navdušena nad prejšnjimi knjigami iz zbirke in niti nad to nisem. Resno sem se med branjem spraševala, če je sploh vredna mojega časa.

Taras Birsa pade v prepad, nekaj časa ves polomljen preživi v komi, ko pa se zbudi, se ne spomni ne padca ne zadnjih nekaj mesecev. 

Niti zadnjega primera - umora novinarja, ki ga je s staro ekipo reševal in iz nekega razloga padel na sodišču. Tina spiše knjigo o primeru v upanju, da se Tarasu mogoče spomin osveži. Poleg tega pa se knjiga večkrat vrača tudi v primer menda prve slovenske serijske morilke, nedokazane seveda.

Res, res težko že berem Golobove kriminalke. Razumem, da je avtor tudi sam doživel bližnje srečanje s smrtjo in to prenesel v knjigo, a prav veliko dodane vrednosti to nima. Še razmišljam, če bi sploh še brala možno bodoče nadaljevanje. Težko je brati kriminalko, ki to sploh ni. Pa sploh ne govorim o padcu Birse in njegovem okrevanju.