Tara je rojena v osemdesetih, nekje sredi ZDA, skorajda v divjini. Mama je bila gospodinja, kasneje babica, še kasneje pa zeliščarica. Oče je delal priložnostno in na svojem odpadu, kasneje v gradbeništvu. Otroci so mu pri tem pomagali že od malih nog. Vključno s Taro, najmlajšo od sedmih otrok.
Otroci v večini niso hodili v šolo, šolanje na domu je bilo skoraj neobstoječe, pripravljali so se na bližajoči se sodni dan s pripravo zalog hrane, streliva, vode, goriva..., niso zaupali zahodni medicini in na splošno državi oz. vladi. Tara je dobila svoj rojstni list šele pri devetih letih. Bili so goreči verniki.
Tara je v knjigi opisala svoje po eni strani srečno otroštvo, po drugi strani pa polno strahu pred očetom in starejšim bratom, pred njunim fizičnim in psihičnim mučenjem. Z veliko garaškega dela in pobožnosti, kar se ji je zasidralo v misli in ostalo v njej še dolgo po tem, ko je končno ušla od doma.
Svetu naproti je odšla pri 17., ko se je odločila, ne nadaljevati šolanje, ampak ga šele začeti. Manj kot deset let kasneje pa je napisala doktorat! Kar jo je stalo skoraj celotne zaslepljene družine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar