Zakaj se tako mučim? Ker ni tako slabo, tako dobro pa tudi ne.
V zapuščeni hiši najdejo do nerazpoznavnosti pretepeno žensko. Mio hitro ugotovi, da je to njegova odtujena sestra Avionka in za nameček doživi še srčni napad.
Kar mu ne prepreči, da bi prezgodaj vstal iz bolniške postelje in po službeni dolžnosti lovil sestrinega morilca v podobi njenega moža. Kako je to mogoče? Ker ni povedal, da je umorjena njegova sestra.
V zgodbo so nametana še poglavja, ki na prvi pogled ne sodijo vanjo oz. bralec ne razume, kako so povezana z glavnino knjige. K sreči se vsaj za večino izkaže, da so košček sestavljanke. Nepotreben sicer, ker bi knjiga zdržala tudi brez njih. Spet namen šokiranja? In še enkrat nepotrebno, ker zaradi tega, ker bralcu na prvi pogled ne pomenijo nič, tudi hitro spolzijo iz spomina. Za dobro razumevanje bi bilo treba knjigo ponovno prebrati. Pa je ne bom.
Večino knjige sem se spraševala, če je sploh vredna mojega časa. Niti eden izmed glavnih junakov me ni toliko pritegnil, da bi me sploh bruhalo, kaj se zgodi z njim.
Edina pozitivna zadeva je konec. Ta pa je presenetljiv in vreden branja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar