Sebastian Fitzek, Micky Beisenherz: Piši ali umri

David je literarni agent. Paul pa je zaprt v zasebni psihiatrični bolnišnici in zahtevek ogromen znesek za objavo knjige.

Knjige, v kateri bi bil David glavni junak, ki bi našel že nekaj mesecev pogrešano punčko Pio. Seveda napisano po resničnih dogodkih.

Zahteva: piši ali umri. Povej zgodbo, najdi Pio še zadnji trenutek živo ali pa bodo tvoji najbližji trpeli.

Fitzeka poznam in njegove knjige so mi zelo všeč. Ne pa v kolaboraciji še z nekom. Sploh pa ne z voditeljem komične oddaje. 

Knjiga je polna kvazi smešnic. Kot slaba stand-up komedija. Preveč, preveč je vsega.

Tudi sama zgodba se mi zdi zelo pomanjkljiva. Nisem čisto prepričana, da vem, kaj se je v resnici zgodilo. Kaj se je v resnici dogajalo s Pio?

Fitzek naj piše kar sam!

A. J. Park: Zamolčano

Kot nisem bila preveč navdušena nad Prvo lažjo, tudi nad tole knjigo nisem.

Amelie je detektivka, ki očitno lovi serijskega morilca. Umorjene najstnice so si podobne, podobne celo Amelie v mladih letih, na njih je najden DNK iste osebe in vse so ubite na isti način.

Amelie ima sicer težave z lastno preteklostjo, o kateri beremo v ločenih poglavjih, očitno težave z alkoholom (ali z nečim drugim, kar se mi zdi veliko bolj smiselno) in ljubečega moža, ki ji je pomagal preboleti preteklost.

Ko pa poleg vsakodnevnih umorov, začne Amelie dobivati še skrivnostne telefonske klice ženske, ki jo svari pred možem, se v njej nekaj prelomi. Je njen mož česa kriv?

Percival Everett: The Trees

Hmmm...

Začetek je zelo obetaven. Tudi branje hitro teče s kratkimi poglavji. A konec...

Začne se v majhnem mestecu Money, Mississippi. Odkrijejo zelo iznakaženo truplo družinskega človeka (bele polti, je potrebno poudariti) brez genitalij. Te so v roki enako iznakaženega mrtvega moškega (temne polti, je potrebno poudariti) v njegovi bližini. Kako sta umrla, bega lokalne policiste. Sta umorila drug drugega ali je posredi tretja oseba?

Iz mrtvašnice pa kmalu izgine truplo temnopoltega, ne da bi kdo vedel, kako, in se znajde na prizorišču drugega umora. Spet ima v roki genitalije mrtvega belega moškega poleg sebe.

Nato pa temnopolto truplo ponovno izgine...

Na pomoč lokalni policiji prideta dva posebna detektiva iz MBI, državnega zveznega urada. Temnopolta, če smem pridati. Nista sprejeta ravno toplo. Malo zaradi prisvajanja terena, veliko pa zaradi svoje polti. Mississippi, sploh njegov ruralni del, je še vedno nekaj desetletij za časom, ko so bili linči nekaj vsakdanjega.

Pravzaprav sta bila umrla moška sinova dveh, ki sta v 50. letih linčala Emmetta Tilla, izginjajoče in ponovno prikazujoče truplo temnopoltega pa je zelo podobno Emmettu, kolikor je v svojem stanju sploh lahko.

Do zdaj vse lepo in prav. Zanimivo branje, sploh s pridihom resnične zgodovine.

Kasneje pa stvar dobi pridih nadnaravnega (nič nimam proti, čeprav tega nisem pričakovala) in konec je tak, kot da ga ne bi napisal isti avtor. Sploh tisti del z oranžnim predsednikom. Pa čeprav delim avtoričino mnenje o njem, se mi zdi ta del prevelika parodija v knjigi, ki govori in ozavešča o strašni zgodovini države.

New York Times je napisal: Everett has mastered the movement between unspeakable terror and knockout comedy. 

Se popolnoma strinjam, a velja le do zadnje četrtine knjige. Potem je pa le še hmmm...

Daniel Keyes: Rože za Agernona

Agernona je laboratorijska podgana. Na njem so naredili revolucionarni eksperiment in ta ga je naredil veliko, veliko pametnejšega.

Charlie ima IQ 68. O svojem otroštvu se ne spominja prav veliko, trenutno pa dela v pekarni, pri dobrem prijatelju njegovega strica. V šoli za odrasle, kjer se je naučil brati in pisati, ga predlagajo za enako eksperimentalno zdravljenje.

Bi tudi Charlie (in kasneje še ostali umsko zaostali) lahko postal "pametnejši"?

Knjiga je zbirka Charliejevih zapisov. Od porocil napretka do Poročil napredka. Charlie se resnično spreminja, postaja vedno bolj "pametnejši", spoznava, da prijatelji v pekarni niso njegovi prijatelji, se spominja nesrečnega otroštva, se zaljubi. 

A njegov IQ ne raste enakomerno z njegovim čustvovanjem. Po eni strani je Charlie veliko pametnejši od vseh okoli sebe, po drugi strani pa je še vedno na ravni otroka. 

Kje je meja? 

Od porocil napretka do Poročil napredka do porocil napretka.

Belinda Bauer: Snap

Desetletni Jack je z mlajšima sestrama v pokvarjenem avtu. Čakajo na mamo, ki je odšla po pomoč. Jack je glavni, je rekla.

Tri leta kasneje, je Jack še vedno glavni. Njegova mama je bila tistega dne umorjena, njihov oče jih je pred letom dni zapustil, zato mora Jack na vsak način poskrbeti, da jih s sestrama ne ločijo. Pa čeprav se mora preživljati z vlomi v hiše in se skrivati pred sosedi ter socialno službo.

Catherine je visoko noseča, z možem, ki veliko potuje in nekega dne, ko je sama doma, zasluti, da je še nekdo v hiši. Na nočni omarici najde poseben nož, ki ga še nikoli ni videla z grozilnim sporočilom.

Marvel je detektiv, ki so ga za kazen poslali iz mesta na podeželje. Detektiv za umore naj bi zdaj reševal minorne zločine? Ko že prepletejo življenja vseh treh, se mu bo želja uresničila.

Claire Douglas: Zadnjič videna

Še en super triler, a mi je bilo Izginulo dekle bolj všeč. Je pa Zadnjič videna z veliko več preobrati, v obeh pa nastopa protagonistka, ki mi sploh ni všeč.

Libby se z možem Jamiejem za teden dni preseli v čudovito hišo ob obali, ker so z lastniki zamenjali nepremičnini. Malo je čudno le, da se njuno majhno kletno stanovanje ne more primerjati s skorajda vilo. Še bolj čudne pa so nenavadne nagačene živali v hiši, moški, ki naj bi ju opazoval, sumljivi sosed in Jamiejeva zastrupitev s hrano.

Predčasno se vrneta domov, kjer pa se čudni dogodki še nadaljujejo in doživijo vrhunec z neznanim truplom na vrtu.

Skrivnosti pa imata oba, tako Jamie, ki skriva svoje pogovore z bivšo punco, tako Libby, ki skriva dogodke, ki so se zgodili pred leti na Tajskem.

Vrnemo pa se še na Tajsko, kjer spremljamo Beth in Karen, ki se spoznata na vlaku in nato pot po Tajski nadaljujeta skupaj. Obe sta pobegnili od doma zaradi deužinskih travm. Potovanje pa se zaključi s požarom, ki Libby še po letih spremlja v mislih.

Neverjetni preobrati ves čas. Sta pa obe glavni osebi tudi neverjetno antipatični.

Karin Slaughter: Pieces of Her

Kdo sploh je?

Andrea je z mamo Lauro v restavraciji, ko vanjo pride moški, pred njunimi očmi ubije dve ženski, nato pa namerava ubiti še njiju. Laura se mu zoperstavi in ga na koncu tudi ubije. Glede na videno precej hladnokrvno.

Andrea je v šoku. Že tako bolj malokrat pove tisto, kar misli, zdaj pa ji je sploh zmanjkalo besed. Kar se Lauri zdi dobrodošlo, ko (vsaj zaenkrat) ne želi govoriti s policijo.

Istega dne pa je Andrea priča vlomu v Laurino hišo in tokrat ona po spletu okoliščin ubije vsiljivca. Laura je ponovno hladnokrvna in naroči hčerki, naj zbeži in naj se ne vrača, dokler ne bo varno.

Kdo je sploh Laura?

Koščki njene preteklosti, ki jo je skrivala, se nam odkrivajo skozi poglavja izpred  dobrih 30 let.