ponedeljek, 15. januar 2024

Donna Tartt: Lišček

Pred časom sem brala Skrivno zgodovino, zdaj pa sem prišla do skoraj 900-stranskega Pulitzerjevega špeha.


13-letni Theo v eksploziji v muzeju izgubi mamo, sam pa skoraj nezavedno iz njega vzame znanega Liščka, ki ga iz ozadja spremlja še leta po tem. Prva leta po tem preživi pri družini najboljšega prijatelja, pri odsotnem očetu in po njegovi smrti še pri prijatelju osebe, ki je "zaslužna" za to, da je Lišček v Theovih rokah.

Knjiga se skorajda bere kot kriminalka, zgodba te pritegne in Theo je zanimiv mladenič. A ta razvlečenost..., kar sem očitala že Skrivni zgodovini.

Na zadnji platnici med drugim piše: "...zgrabi bralca z napeto in razburljivo zgodbo... ...v spominu pa ostane zaradi prepričljivih, liričnih trenutkov Theovega melanholičnega samo iskanja." No, tale zadnji del bi se lahko hudo skrajšal...

Ni komentarjev:

Objavite komentar