Postapokaliptična knjiga, a vsekakor drugačna.
Po smrtonosni bolezni, ki je zradirala skoraj vse človeštvo, se v letu 20 med novonastalimi naselbinami potika potujoče gledališče. Potujoče gledališče v času, kjer predvidevam, ni na pretek vode in hrane in vlada brezvladje? Dokler nisem prebrala tega stavka:
Because survival is insufficient.
Res je.
Knjiga se sicer začne nekje v današnjem času na odru gledališča s predstavo kralja Leara. Glavni igralec Arthur na odru umre, priča temu pa je tudi mala Kirsten, ki je natanko 20 let kasneje del potujoče gledališča, ki v glavnem prireja Shakespearova dela. Tisti večer se začne apokalipsa. Bolezen se hitro širi in zajame celoten svet. K temu spada vse, kar poznamo kot sodobno: elektrika, tekoča voda, gretje,delujoča prevozna sredstva... Še prekmalu vsega tega ni več. Preživeli se morajo znajti sami.
Zgodba skače med prej in potem. Opisani so delčki Arturjevega življenja, kot bi bil on osrednji lik zgodbe pa čeprav je umrl v prvem poglavju. Je pa imel velik vpliv na vse ljudi, ki se kasneje pojavijo v zgodi.
Ja, postapokaliptični roman, a veliko več kot to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar