Thorwald najprej piše o začetkih reševanja blue babies, plavčkih. Ti otroci so imeli pred 100 leti zelo kratko življensko dobo, ker s svojim poškodovanim srcem niso mogli živeti. Zdravila oz. operacije za to pa ni bilo.
V naslednjem poglavju piše o začetku presajanja ledvic, še prej o začetkih dialize, nato o presajanju jeter (tukaj, v 60. letih, se zgodba zaključi s težavami z zavrnitvijo organa), o presajanju src in o umetnem srcu.
Vključi vse relevantne kirurge in še bolj pomembno, paciente, ki so pravi junaki teh zgodb. Bili so na koncu svoje življenjske poti, zato so si upali podati v neznano in dopustiti zdravnikom, da na njih eksperimentirajo. Ker točno to je bilo na začetku: eksperimentiranje. Velikokrat, v bistvu v večini primerov, se je operacija končala s smrtjo pacienta, včasih že na operacijski mizi, včasih malo kasneje z veliko muke.
Neverjetne zgodbe, neverjetni ljudje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar