Ruth Ware: Smrt gospe Westaway

Še ena iste avtorice.

Gospodična Westaway, Hal, je vedeževalka iz tarot kart in z dolgom pri oderuhu. Zato pismo, kjer ji odvetnik ge. Westaway piše, da jo čaka dediščina po babici, pride kot iz nebes.

A Halina pokojna mati o svojem otroštvu in starših ni nikoli govorila, v rojstnem listu pa je kot njena mati napisana ženska z drugim osebnim imenom. Hal se vseeno odpravi na pogreb in branje oporoke neznane ženske, ki ne more biti njena babica in upa, da ji bo prevara uspela. Ji bo res uspela? Ali prevara sploh ni potrebna?

Dolores Redondo: Vse to ti bom dal

Naslov namiguje na romantično knjigo, a je v bistvu precej dobra kriminalka. Le malenkost komplicirana: nekaj odlomkov sem morala ponovno prebrati, da sem razumela vsako podrobnost in jo povezala z vsemi dogodki in pogovori v knjigi.

Pisatelju Manuelu sporočijo, da je njegov mož Álvaro umrl v prometni nesreči. In to na čisto drugem koncu države, kjer naj bi bil. Manuel z upokojenim policistom, ki ne skriva homofobije in Álvarovim prijateljem, duhovnikom, kmalu ugotovi, da mu je mož prikrival precejšen del svoje zgodovine, sicer s precej dobrim razlogom. Trije možakarji ugotovijo tudi, da dogodki v povezavi z Álvarovo preteklostjo niso takšni, kot se zdijo na prvi pogled. V bistvu ni nič tako, kot se zdi.
Knjiga polna presenečenj.

Ruth Ware: Igra laži

Štiri prijateljice (Isa, Kate, Thea in Fatima) so hodile v internat na angleškem podeželju. Le eno leto sicer, vzrok za to izvemo nekje na sredini knjige. Knjiga je dobila naslov po njihovi igri, igri laži. Kolikor se da, so se vsem lagale. Kakšne laži so bile bolj nedolžne, kakšne malo manj. Ponoči in med vikendi pa so se večkrat odpravile (z dovoljenjem šole ali brez) v bližnji mlin, kjer sta živela Katin oče, slikar in tudi učitelj na njihovi šoli in polbrat ter tam skratka preživljale lepe trenutke.

Čez 17 let pa tri prijateljice dobijo nujno sporočilo Kate, da jih potrebuje. Spustijo vse iz rok in ji odhitijo na pomoč. Kaj jo je tako vznemirilo in kaj točno se je zgodilo takrat?

Resnico izvemo že na polovici knjige. Moram priznati, da sem bila takrat kar razočarana, ker ni bilo ravno težko ugotoviti, kaj se skriva za Katinim obupanim sporočilom. A smo šele na polovici knjige in razkriti je potrebno še kar nekaj laži oziroma prikrivanj.

Hmm... Knjiga je kar ok, a prejšnji dve prebrani iste avtorice sta mi bili bolj všeč.

Ruth Ware: Povabilo

Avgust Demšar: Hotel Abbazia

Peti del o inšpektorju Vrenku.

Slovenski policist je na dopustu na Hrvaškem in namenoma (ker mu je na morju dolgčas) se vplete v preiskavo očitnega umora in samomora. Lastnik hotela Abbazia je ubil svojo ženo in si v kratkem sodil tudi sam. Na kraju zločina ga je videlo tudi več oseb. Enostaven primer.

Preiskuje ga Vrenkotov dober prijatelj Ante Houra in ker se Vrenkotu vse podrobnosti zločina ne skladajo v jasno sliko, se jim pridruži. Pomaga jim tudi  iz Slovenije, ker sta dva para gostov, ki sta prespala, slovenska. Odkrivajo vedno več motivov za mogoči dvojni umor, vedno več ljudi je osumljenih, a kot ponavadi je krivec tisti, ki je najmanj sumljiv.

Evropa - četrti del o inšpektorju Vrenku

Ruth Ware: Povabilo

Pred časom sem prebrala Žensko v kabini št. 10 iste avtorice in bila navdušena. Zato sem prebrala tudi tole knjigo in v kratkem bom prebrala še dve njeni knjigi. Dobrih knjig, ko adrenalin med branjem sploh ne popusti, ni nikoli preveč.:)

Ta knjiga govori o povabilu na dekliščino. Na dekliščino ženske, ki je bila sicer najboljša prijateljica glavne junakinje Nore, a se nista slišali že 10 let. Razloga za to ne izvemo kar nekaj časa, se pa avtorica knjige ves čas vrti okoli te malenkosti, ki niti ni malenkost, ampak je ključ za rešitev uganke.
No, Nora se kljub začetnemu obotavljanju le odpravi na dekliščino, v moderno stekleno vilo sredi gozda. Srhljivo prazaprav, tudi meni bi se tako zdelo, če bi morala živeti (ali preživeti le dve noči) v taki stekleni kocki, kjer si ves čas na ogled zunanjim očem.
Opisovanje dogajanja v hiši pa občasno vmes prekinejo še poglavja, ki se zgodijo po dekliščini in v katerih je Nora v bolnišnici, poškodovana in brez spomina na dogodke, ki so jo pripeljali sem.

Le kaj se je zgodilo?

Jo Nesbø: Brezskrbno

Tukaj o tretjem delu, spodaj pa o nadaljevanju.

Tokrat preiskujejo nek običen rop banke, med katerim je zaradi nesrečnih okoliščin umrla tudi uslužbenka. Ali pa ni bilo vse tako slučajno?
Je pa ta knjiga res večplastna, veliko je navezovanja na prejšnje zgodbe. Smrt Harry-jeve prijateljice, ljubezensko življenje, raziskovanje smrti Harry-jeve sodelavke, a tokrat nič o preteklosti njegove sestre.
Bom nadaljevala z zbirko...

M. J. Arlidge: Okovi samote

4. del o Helen Grace
Tale pa je peti del.

Mislim, da mi je tale v celotni zbirki (do sedaj) še najbolj všeč. Helen je sicer detektivka, ki je v seriji rešila že štiri primere serijskih umorov. Kaj ni zanimivo, kako se v knjigah serijski umori vedno lepijo na iste detektive? Ki jih, jasno, rešijo.:) Ni imela ravno lepega otroštva, podrobnosti kapljajo v vsaki knjigi po malem, zato priporočam branje po vrsti. V okovih samote pa preteklost, tako bolj oddaljena, kot bolj nedavna, Helen dohiti.

Avgust Demšar: Evropa

Prebran četrti del o inšpektorju Vrenku, tukaj pa sem pisala o tretjem delu.

Še vedno mi je všeč in avtor in slog pisanja in tudi to, da te začetek malo zmede, ker se ne dogaja... no, v Mariboru. Se mi je pa prvič pri Demšarjevih knjigah zgodilo, da sem skoraj, skoraj ugotovila, kdo je morilec. Pri prvih ni bilo tako "lahko".

Prvo poglavje se dogaja na Portugalskem, drugo v Ljubljani, obe pa v bolj ali manj daljni preteklosti in skoraj do konca ne izvemo, kako sta povezani s preostankom knjige. Tokrat je umorjen kanadski državljan, ki je bil prvič v Evropi, nikogar ni poznal, nihče ni njega poznal, a umor je bil naklepen. Pomankanje motiva za več mesecev zaustavi preiskavo, a ko inšpektor Vrenko na določanje motiva pogleda z drugačnega zornega kota, mu končno le uspe in vsi koščki sestavljanke (prvi dve poglavji) se povežejo.

Me je pa presenetilo Pojasnilo čisto na začetku. V njem Demšar, jasno, pojasnjuje kaj v njegovih knjigah je resnično, kaj bi lahko bilo resnično in kaj je izmišljeno. Govora je predvsem o policiji, forenziki in njihovih postopkih, o katerih prizna, da se ne skladajo nujno z resničnostjo. Dejstvo, da je Pojasnilo potrebno šele v četrtem delu, me napeljuje na misel, da je bil deležen kritik na ta račun. Ali pač?
Mene osebno to nikoli ni motilo (saj ne, da bi opazila kake napačne podrobnosti iz te stroke:)), v to se nisem pretirano poglabljala. Kot sem že prejšnjič omenila, je slog malo drugačen. Avtor na primer le redko točno določi točen kraj. V prejšnji knjigi je bila v ospredju "rumena šola", tokrat pa nek hotel, neke toplice, neko gostišče... Drugačno, a meni všečno. In ker je le redko (nikoli?) kaj tako natančno opisano, da bi bilo prepoznavno, se v podrobnosti (pomankanje le-teh?) policijskega ali forenzičnega dela prav tako nisem spuščala.

Anne Rice: Intervju z vampirjem

Po tej knjigi je posnet precej znan film. Knjižni predlogi kar zvesto sledi, le nekaj malenkosti je spremenjenih ali izpuščenih.
Nekaj pa v filmu ni tako poudarjeno. Louis veliko razglablja o pomenu vampirizma. Zakaj je on vampir, je sin Satana ali Boga? Je zloben, ker za preživetje potrebuje kri?

Priporočam tistemu, ki mu je bil film všeč in ki bi ga zanimalo bolj poglobljeno ozadje Louisa in tudi Lestata.

Stephenie Meyer: Farmacevtka

Meyerjeva je napisala sago Somrak (kot je vidno na naslovnici Farmacevtke) in tudi roman za odrasle Duša. Tega sem prebrala že kar nekaj let nazaj, a mi je ostal v tako dobrem spominu, da sem Farmacevtko vzela s police izključno zaradi tega.

Farmacevtka pogosto menjava svoje ime. Prav tako pogosto menjava svoje domovanje oz. pribežališče. Preden pa vstopi vanj, mora izključiti vse bolj ali manj smrtonosne pasti, ki jih je nastavila ob odhodu in ki jih ponovno postavi ob prihodu. Spi v kopalni kadi s plinsko masko na obrazu. Ni ravno paranoična, če veš, da jo je njen bivši delodajalec že večkrat poskušal ubiti.
Farmacevtki ponudijo možnost, da zaživi normalno življenje, če opravi nalogo, ki naj bi ji bila kos le ona. Omahljivo in z veliko mero previdnosti se zadeve loti, a takrat se njeno življenje zasuka, kot se ji ni še nikoli.

Od knjige sem pričakovala več. Je sicer čisto solidna, zanimivi zapleti se kar vrstijo, a ves čas branja sem upala na še kaj več. Nekateri deli so bili čisto preveč osladni in zaključek je prehiter.  Kot bi tlesknil s prsti pa je konec.