John Steinbeck: Vzhodno od raja

Klasika, ki sem se je, nevemzakaj, predolgo izogibala. Škoda. Steinbeck je v 50., malo po izdaji te knjige, dobil tudi Nobelovo nagrado za književnost.

Na kratko, Vzhodno od raja je družinska kronika. Začne se v drugi polovici 19. stol., konča pa čez slabih 100 let na ameriških tleh.

Najprej spoznamo dominantnega očeta, patriarha družine Trask z dvema sinovoma. Sinova primerjajo z biblijskima Kajnom in Ablom, a sama nisem opazila veliko podobnosti. Je pa prisotno ljubosumje in tudi poskus umora. 

Čez leta se eden izmed bratov slepo zaljubi v žensko, ki kratko malo ni ničprida. Rodi dvojčka, brata, nato pa izgine iz njihovih življenj. Tudi nova generacija bratov Trask mora skozi svojevrstne preizkušnje.

Velik vpliv na njihovo življenje pa ima tudi družina Hamilton, sploh oče Samuel, skozi leta pa tudi njegovi številni otroci. 

Knjiga resnično opisuje življenje, ne samo dveh družin skozi desetletja, ampak tudi življenje ljudi, ki so vplivali na njih, zato sem knjigo opisala zelo površno. Vsaka podrobnost več že lahko marsikomu uniči užitek ob branju. 

Kar knjigo dela še posebno pa so občasno natreseni drobci filozofiranja večinoma o smislu življenja ter o dobrem in zlu v obliki pogovora med glavnimi osebami. Ne samo kronika, ampak tudi knjiga, ki te prisili k razmišljanju.

Žal... Knjiga ima pa ogromno napak. Manjkajoče črke, celo besede, napačno sklanjanje, napačno postavljena ločila... 

Alen Steržaj: Pa ste vi normalni?!

Basist skupine Big Foot Mama, novinar, scenarist, tudi pisatelj je napisal knjigo z zbranimi kratkimi anekdotami, ki mu jih je povedal prijatelj Palček. 

Knjiga je kratka, s še krajšimi zgodbicami, tudi manj kot pol strani dolgimi. Luštno in zabavno branje.

Kristina Ohlsson: Henryjeva skrivnost

Nova knjiga v seriji o odvetniku Martinu Brennerju. Tukaj pa o drugem delu.

Prejšnji dve knjigi sta zgodbo lepo zaključili, a Martin se tokrat pomotoma spotakne ob novo skrivnost.

Umre njegov prijatelj Henry in Martin kupi del njegove starinarnice. Lucy, njegova bodoča - bivša (ali obratno?) punca, ki načrtuje poroko, pa je Martina prosila za uslugo, ki ga skupaj s Henryjevo skrivnostjo vplete v še večje skrivnosti, ki se jim Martin kljub grožnjam in umorom ne more upreti.

Super kriminalka in super pisateljica, tudi s knjigami za najstnike.

Anne Mette Hancock: Smrdljivka

Letos prevedena knjiga v slovenščino, prevod nadaljevanja pa komaj čakam. Nisem presenečena, da je avtorica dobila priznanja. Smrdljivka je ena boljših knjig zadnje čase, kar sem jih prebrala.

Heloise je novinarka, ki je trenutno v nemilosti, ker je napisala članek, ki ni bil resničen.

Nenadejano pa dobi še skrivnostno pismo, ki naj bi ga napisala Anna, morilka na begu. Heloise o Anni, umoru izpred nekaj let in njeni žrtvi ne ve prav veliko, zato je presenečena. Tudi bralci smo kar dolgo puščeni v temi, kar se mi zdi precej neobičajno, a ne slabo, glede na to, da je Annin zločin, sploh pa motiv zanj, precej pomemben za zgodbo.

Heloise začne raziskovati Annino preteklost, prepričana, da je kriva, vzporedno z njo pa se v (ponovno) preiskavo vplete tudi policist Schäfer, ki na vsak način želi spraviti za zapahe očeta Annine žrtve.

Knjiga na začetku izpade kot velika zmešnjava, a bolj ko bereš, bolj se koščki začnejo postavljati na svoje mesto. In niti slučajno nisem mislila, da bo knjiga zavila v tisto smer, kot je. Pohvalno!

Lee Child, Andrew Child: Stražar

Še ena o Jacku Reacherju.

In vedno bolj razočarana sem. Ali pa mi ne odgovarjajo več Childove knjige.

Reacher je ponovno princ na belem konju in tokrat rešuje nekega informatika. Vmešani so Rusi, nacisti, sami meščani, v to zmešnjavo pa se je dobesedno spotaknil Reacher. Po opravljenem delu pa, kot vedno, spet odide za nosom.

Po pravici povedano, ne da se mi več brati tako klišejskih kriminalk, ta pa za povrhu še zanimiva ni bila.

George Orwell: Živalska farma

Klasika. S slikicami.:)

Živali na čelu s pujsi, ki naj bi bili najpametnejši, s farme izženejo ljudi in jo začnejo sami upravljati. Vse ok. Živali si razdelijo delo, pridno delajo in za vse je dovolj hrane. Dokler se pujs Napoleon, ki naj bi ponazarjal Stalina, kar naj bi Orwell sicer zanikal, ne odloči, da bo sam vladal. 

To knjigo sem prvič prebrala, čeprav so mi jo dolgo hvalili. Ker je kratka, le nekaj čez 100 strani ima (in tale izdaja tudi ilustracije), sem ji dala priložnost. V bistvu sploh ne vem, zakaj sem se je tako dolgo otepala.

Kot sem rekla, kratka in sladka, primerna tudi za nezahtevnega bralca ali pa tistega, ki bi rad vlekel vzporednice s preteklostjo ali prihodnostjo.

Irena Svetek: Beli volk

Nadaljevanje Rdeče kapice.

Beli volk je veliko boljša kot Rdeča kapica, vsaj na začetku.

Mio je ponovno rešuje primer. V slovenskem pragozdu je umorjena ženska z masko volka na sebi. Osumljencev je kar nekaj, pravi morilec je vsem na očeh.

Sama zgodba in iskanje morilca je tokrat boljša, tudi motivi so veliko bolje razloženi in na koncu knjige vsi prebrani koščki sestavljanke padejo na svoje mesto.

A ponovno imam občutek, da so bili skupaj nametani čisto vsi grozni zločini, kar se jih lahko domisliš. Skorajda. Spet namen samo šokiranja?

Tomo Podstenšek: Površinska napetost

Nominirana za nagrado kresnik.

Opis površinske napetosti bo zelo splošen...

Anja je napisala ženi svojega ljubimca pismo (tisto pravo pismo v kuverti), ga vrgla v nabiralnik, zdaj pa zadevo obžaluje.

Naslednje jutro prestreže poštarja, da bi ji pismo vrnil, a ta se ne da. Anja se odloči, da mu bo med raznašanjem pisem povedala celotno zgodbo in upa, da bo s tem prepričala poštarja, da pozabi svojo zakonsko (in moralno) dolžnost in ji pismo vrnil.

Knjiga je dokaj kratka, a tudi zahtevna, čeprav se opis bere, kot da je pred nami zelo enostavna knjiga. Ni. Se ne čudim nominaciji.

Stephen King: Revival

Revival, indeed.

Jamie še kot mlad pobič spozna pastorja Jacobsa, ki ima velik vpliv nanj, tudi kot nekdo, ki je povrnil glas njegovemu bratu s svojo skrivnostno elektriko. Dokler pastorjeva žena in sin ne umreta v prometni nesreči in tako pastor kot Jamie izgubita vero v Boga, pastor pa izgine.

Čez leta se ponovno srečata. Jamie je hudo zasvojen propadli glasbenik, pastor Jacobs pa si je spremenil ime in zdaj z Božjo pomočjo oz. v resnici s svojo skrivnostno elektriko zdravi ljudi. Tudi Jamieja ozdravi odvisnosti in kmalu se njuni poti ponovno ločita.

Dokler pastor Jacobs ne terja usluge nazaj. 

Res sem navdušena nad Kingom in njegovimi knjigami. Vsemi, nekaterimi bolj, nekaterimi manj. Revival je nekje v sredini. Mogoče me je edino vrhunec knjige, ki je nekje proti koncu, malenkost razočaral, prejšnje strani in sam konec pa so super.

John Saul: Peklenski ogenj

Ne vem, kje sem slišala za tega avtorja, ampak mi niti slučajno ni žal, da sem prebrala to knjigo. In ne bo edina!

Mislim, da se skorajda lahko kosa s Stephenom Kingom. Če pa to ni pohvala...

Knjiga se sicer začne s poglavjem iz preteklosti, kjer že slutimo rdečo nit prepredeno z nadnaravnim, nadaljuje pa se skorajda z običajnim opisovanjem življenja v manjšem mestu. Poudarek pa je na družini, ki je še kako povezana z mestom in opuščeno tovarno, ki v prenesenem in neprenesenem pomenu straši na obrobju mesta.

Phillip je potomec bogate družine in po smrti očeta lastnik omenjene tovarne. V graščini na vrhu hriba živi še z ostarelo materjo, milorečeno razvajeno hčerko, pred kratkim pa se je še poročil z žensko, ki ima tudi hčerko. Edini moški je ravno v sredini spora med njegovo "prejšnjo družino" in "zdajšnjo". Presenečena sem bila, ker ni bil gluh in slep za dogajanja v hiši, ampak jih je poskušal rešiti. Žal mu ni ravno najbolje uspevalo...

In še Kingov ali pa menda celo Saulov dodatek: nekaj nadnaravnega je menda v zapuščeni tovarni. Phillip jo kljub očetovi želji želi obnoviti, ampak ne gre vse po načrtu. Tovarna je bila pred sto leti priložnost za zaslužek marsikateremu meščanu in njihovim otrokom. Kot je bilo običajno v tistih časih, so tudi tukaj po cele dneve delali majhni otroci. Črna preteklost bi morala ostati zakopana, kot je želel Phillipov oče, a z obnovo so se krvi željni duhovi v njej prebudili.

Skrivnostna Amy se je očitno "spoprijateljila" s Phillipovo pastorko Beth. Beth skoraj nima izbire. S poroko njene mame in selitvijo med bogataše je izgubila stare prijatelje, prijatelji Phillipove hčerke, sploh pa ne ona sama in njena babica pa je tudi ne bodo sprejeli. Celo odkrito zavračajo jo.

Beth ima sicer po eni strani srečo. Ima ljubezniva starša, prijaznega očima, a zlobno polsestro in babico po očimovi strani. Amy pa je, kot kaže, na njeni strani.

Knjiga ni grozna sama po sebi. Ščepec, pa čeprav pomemben, ščepec nadnaravnega ni hudo grozen. A kljub temu sem knjigo brala s široko odprtimi očmi, večkrat zajela sapo od presenečenja, popolnoma zadnji stavek pa je dodal še perfektno piko na i.