Helena Henschen: V senci zločina

Naslov bo kar pravi, glede na avtoričine besede. Sama je del družine, o kateri se je na Švedskem desetletja govorilo, šepetalo, jo zaničevalo... Slovesu se ni dalo ubežati, kar je vplivalo celo nanjo, čeprav v času zločina še rojena ni bila.

Leta 1932 je Helenin stric Fredrik do smrti pretepel svojega očeta, služabnico in kuharico. Kakšno vlogo je pri tem imela njegova žena (v knjigi poimenovana) Sofie, ni jasno, sta pa že kmalu skupaj odšla s kraja zločina. Čez nekaj ur ju v drugem mestu izsledi policija in Fredrik sedeči Sofie nekaj zašepeta v uho, jo ustreli, nato pa sodi še sebi.
Motiv za zločin ni bil nikoli pojasnjen in ravno o tem Helena ugiba. Opiše življenja in misli glavnih junakov, precej svobodomiselno, ker veliko podatkov manjka. Še tisto malo, kar jih je obstajalo, je bilo uničenih: spomini so bili preveč boleči.

Pričakovala sem bolj nepristransko zapisano zgodbo, z več dejstvi. A če ta niso znana...? Subjektivno besedilo, nabito s čustvi in mislimi (po mojem mnenju je s tem malo pretiravala), a hkrati tudi boljši vpogled v razmišljanje glavnih junakov, sploh Sofie. Osebno bi se kar strinjala z vidikom, ki ga je predstavila avtorica.