Zgodba Jožeta Stanislava Celina - Pepeta. Napisal jo je njegov sin po očetovi smrti. Rad je poslušal njegove pripovedi in anekdote o otroštvu, odraščanju, hlapčevanju, kmetovanju... In Pepe jih je rad pripovedoval. Jaz sem jih pa z veseljem brala.
Sredi 2. svetovne vojne pa je Pepe dovolj star in primeren za italijansko vojsko. Vpokličejo ga, izurijo in pošljejo v boj. Pa ni dolgo tam... Postane ujetnik številka 66229. Ko so Pepeta povprašali po tem obdobju svojega življenja, je umolknil. Ni hotel govoriti o svojem strahu pred psi ali zakaj se tako strašno boji teme.
Njegov sin je šele po Pepetovi smrti začel raziskovati očetovo življenje med vojno in kmalu po njej. Pomagal si je z delčki očetovih pripovedovanj, preden je umolknil, z ohranjenimi pismi, napisanimi iz ujetništva, nekaj uradnimi dokumenti...
Ni komentarjev:
Objavite komentar