Lou je polno in to res polno zaposlen možakar, ki mu je dan prekratek in bi bil ves čas rad na dveh (ali treh) krajih naenkrat. Nima časa živeti življenja, kljub ljubeči družini, ves čas vidi samo delo. Dokler nekega dne po nekem neverjetnem naključju v njegovo življenje ne vstopi Gabe, ki ga na zelo nenavaden način poskuša naučiti lekcije. Aja, celotno zgodbo pripoveduje policaj s svojimi problemi težavnemu najstniku, ki mu tudi ne bi škodila kakšna življenjska lekcija.
Se sliši vsaj približno zanimivo. Sploh ker je očitno avtorici všeč kanček nadnaravnega ali vsaj na prvi pogled nerazložljivega. Pa ni tako. Ni mi bil všeč noben izmed glavnih akterjev, v bistvu sem si celo želela, da Louja žena zapusti. Že včeraj. Nisem si želela brati knjige polne vase zaverovanega, lažnivega, odsotnega, varajočega Louja, ki se par strani pred koncem magično spremeni. Niti nisem hotela tako pocukranega konca, čeprav ni pocukran na običajen način. Vsaj ne v celoti. Niti poskus podaje nauka kot v basni me ni prepričal.
Ne, ne in ne. Škoda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar