Že takoj na prvih straneh knjige najdejo truplo mlade ženske. Kmalu se izkaže, da je to Hattie, hčerka šerifovega najboljšega prijatelja, dijakinja zadnjega letnika, obetajoča igralka in nenazadnje dekle, ki si želi pobegniti iz malega mesta.
Knjiga je razdeljena na poglavja, v katerih svojo zgodbo prvoosebno pripovedujejo trije, ki so vanjo najbolj vpeti. Šerif Del raziskuje njen umor. Hattie pa zgodbo začne konec poletja pred zadnjim letnikom, prav tako tudi Peter, njen učitelj in režiser pri šolski predstavi.
Že sam naslov knjige namiguje, da je Hattie igralka tudi v resničnem življenju. Svoje obnašanje prilagaja osebi, s katero je v interakciji. Za starše je najboljša hči, za učitelje najboljša učenka, za najboljšo prijateljico pa... no, najboljša prijateljica. V knjigi je njen kameleonski odnos večkrat ne samo omenjen, ampak precej neposredno opisan. Škoda, ker mi je to morala povedati knjiga, nisem pa sama tega opazila pri Hattie. In kljub temu da se ve, da bo glavna junakinja umrla (poiskati bo treba le še morilca), nisem s strahom pričakovala umora. Dobesedno vseeno mi je bilo zanjo. Enako velja za Dela, ker ga v knjigi skoraj ne spoznamo pa čeprav je tretjino knjige on "glavni". Najbolj mi je prirasel k srcu Peter pa čeprav ima ogromno (neodpustljivih) napak. On je tisti, za katerega me je proti koncu skrbelo, kaj mu bo prinesla prihodnost. Za nameček sem celo imela občutek, da je bilo napisano tako, kot da si je Hattie zaslužila, kar jo je doletelo. Pa ne vem, če je bil to namen avtorice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar