Hiša na Tari je velika, no, hiša na ulici z imenom Tara. Kaj pa drugega?
V njej srečno živi Ria z možem in dvema otrokoma. Misli, da si ne more želeti še kaj več... Dokler ji mož nekega dne ne pove, da jo zapušča zaradi druge ženske, ki je le malo starejša od njune hčere in za povrhu še noseča. Ko se Rii svet podre, nepričakovano dobi klic z druge strani Atlantika z željo po menjavi hiše in Ria sprejme. Za dva meseca se bo preselila v Ameriko, Marilyn, ki si tudi želi pobega od osebne tragedije, pa se bo preselila v hišo na Tari. Dve zelo različni ženski, ki se sploh ne poznata, imata zelo različni življenji, menjava hiše, okolja in nenazadnje sosedov pa ju spremeni.
Knjiga ima skoraj 500 strani in le 10 poglavij, zato sem jo malo težje brala. Ali pa sem le navajena na več "pavz" med branjem.
Knjiga je zanimiv vpogled v malomeščansko življenje. V prvi polovici knjige spoznamo Rio še kot otroka, njeno odraščanje, poroko in živjenje na Tari. V njenem življenju veliko vlogo igrajo še njena netaktna mama, varčna sestra, ena ambiciozna prijateljica, druga prijateljica, ki je poročena s pijancem, sosed z restavracijo na koncu ulice, možev šef / sodelavec z ženo in ljubico... In šele na polovici knjige se pojavi Marilyn, sama s hudo tragediji za sabo, ampak o njej in njenem življenju ne izvemo niti približno toliko kot o Rii. Druga polovica knjige kar leti mimo, kot bi bil prvi del le uvod, drugi pa tista prava zgodba.
In hiša na Tari je središče. Kot je bilo rečeno v knjigi, je hiša kot železniška postaja. Vedno je nekdo tam, vedno nekdo prihaja ali odhaja, vedno se nekaj dogaja in nikoli ni miru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar