Zajčja ograja je ograja, ki poteka od severa do juga na zahodu avstralske celine. Postavili so jo, ker je populacija zajcev hitro ušla izpod nadzora in so z njo poskusili (samo poskusili!) rešiti težavo.
Zajčja ograja pa je bila tudi svetilnik trem deklicam. S tem, ko so ji sledile, so se po več tednih hoje po puščavi lahko vrnile nazaj domov.
Molly, Daisy in Gracie so bile mešanke: mame so bile domorodke, očetje pa belci, zato so imele tudi težave pri vključevanju v družbo. Niso spadale ne k domorodcem, ne k belcem. A njihova družina jih je sprejela in imele so dom. Dokler se ni avstralska vlada odločila, da naj bi bilo za te otroke (in otroke domorodcev) veliko bolje, da se jih vzame družini in se jih šola na drugem koncu dežele.
Niso bile edine, ki se jim je to zgodilo. Avstralska vlada je to počela desetletja dolgo in s tem uničila nešteto družin. Otroci so znani kot izgubljene generacije. Avstralska vlada se je za to opravičila šele leta 2008.
Avtorica Doris Pilkington je Mollyjina hčerka in odločila se je zapisati zgodbo, ki jo je vredno slišati. Začne z odkritjem Avstralije s strani belcev in njihovo postopno naseljevanje, sočasno pa strah domorodcev pred prihodnostjo. Nadaljuje z življenjem treh deklic, njihovo prisilno selitvijo na jug in nato že po enem dnevu pobeg nazaj proti domu ob zajčji ograji.
Žal je to njeno edino v slovenščino prevedeno delo, čeprav je napisala več knjig o isti tematiki, tudi nadaljevanje Zajčje ograje. Tudi njo so prisilno vzeli družini...
Moram pa še nekaj dodati. Res redke so knjige, ki so tako lepo okrašene. Malo drugačna pisava za naslov poglavja je običajno že višek umetnosti. Pri Zajčji ograji so se veliko bolj potrudili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar