Tretji in ne zadnji del v trilogiji Auris, kot sem mislila. Tukaj pa o drugem delu. Auris se še nadaljuje, a novo delo še ni izdano.
Če lahko Klieshu očitamo marsikaj v njegovem pisanju, o čemer sem že pisala in se v tej knjigi ne izboljša, pa mu ne moremo očitati pomanjkanja suspenza, kar je značilno tudi za Fitzekove knjige. In tudi to, da vsako knjigo zaključi tako, da si želimo prebrati naslednjo. Mojster cliffhangerjev, če nič drugega.
Šelestenje smrti se nadaljuje, kjer se je prejšnja knjiga končala. Hegel je bil na sodišču ravno oproščen umora svoje žene, Jula je nad tem razočarana in jezna, kar nam da jasno in glasno vedeti v popolnoma nepotrebnih in pretiranih monologih. Julo in Hegla pa nato ugrabijo, da bi se dokopali do njenega brata Moritza. Na pomoč pa ji priskočita, kot vedno, polbrat in bivši fant.
Res ne vem, če bom nadaljevanje prebrala. Prvotna zgodba se je končala, izvedela sem tisto, kar me je zanimalo (ne zanikam, da je zgodba dobra), nadaljevanje Juline in Heglove zgodbe bom pa v istem slogu težko prenesla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar