Alex Michaelides: Furija

Elliot nam pove zgodbo o umoru. Zanimiv format. Kot nam večkrat pove, dogodke razlaga, kot bi jih govoril neznancu v baru. Nam, bralcem. 

Na osamljenem otoku je sedem ljudi. Eden umre in eden je morilec. Kot pravi Elliot, ni važno kdo je morilec, to že izvemo, važen je motiv. In za to je potrebno poslušati...

Presenetljiva knjiga, presenetljivi obrati skozi knjigo, zanimiv narator.

Jane Harper: Force of Nature

Drugi del v seriji Falk. Tukaj pa o prvem.

Falk tokrat s partnerko pristane sredi ničesar, kjer je narava še kako neusmiljena.

Na službenen teambuilding gresta dve skupinici, moški in ženske. Po nekaj dneh se iz gozda srečno vrnejo moški, ženske pa ne. Šele čez nekaj ur se vrnejo ranjene, a le štiri, pet pa jih je odšlo. Peta, Alice je Falku pomagala pri pridobivanju podatkov iz podjetja, v katerem je delala in je očitno delovalo nezakonito.

Kje pa je? Preostale štiri trdijo, da so se že drugi dan izgubile in da je Alice tretji dan po prepiru odšla sama na pot.

Beremo zgodbo v sedanjosti, ko poteka iskalna akcija in zasliševanje preživelih in vzporedno še zgodbo z začetka pohoda, tako da počasi izvemo čisto vse, kar je kdorkoli hotel skriti.

Žal sta ta knjiga in Suša edini knjigi Harperjeve v naši knjižnici...

Ragnar Jonasson: Tema

Prvi del trilogije.

Zanimivo, glede na konec...

Hilda je policistka, ki bo kmalu odšla v zasluženi pokoj. A očitno zelo kmalu, ker jo mislijo v dveh tednih zamenjati. Očitno je njeno znanje in izkušnje odveč in spregledano, kot vsa leta prej.

Ima pa na volja ta dva tedna, da reši primer po svoji želji. Odloči se za smrt mlade Rusinje, ki je umrla v nepojasnjenih okoliščinah.

Ta dva tedna pa se zelo hitro zmanjšata, a Hilda medtem odkrije, da je bil primer prehitro in malomarno preiskan.

Konec je hudo presenetljiv in me prav zanima, kako se bo začela naslednja knjiga v seriji.

Sarah Pearse: Letovišče

Drugi del v seriji o wanabe detektivki Elin. Tukaj pa o prvem.

In tudi zadnji, vsaj zame.

Elin je ponovno sama, (skoraj) brez pomoči na otoku, odrezanem od sveta zaradi nevihte, še prej pa britanska policija nima dovolj sredstev, da bi ji priskočili na pomoč.

Na otoku so se v preteklosti dogajale slabe stvari. V šoli, ki je tukaj včasih stala, so trpinčili otroke (in to je skoraj vse, kar izvemo), kasneje je neko dekle izginilo, še kasneje pa je nekdo pobil nekaj otrok. (Je lahko še kaj?!) Zdaj pa je tukaj luksuzno letovišče. In zdaj se tukaj ponovno vrstijo smrti.

Bljak. Elin je neprebavljiva, njen fant tudi, dialogi prisiljeni, zadeve premalo razložene, skupaj nametanih preveč wannabe  šokantnih dejstev, da bi bralca šokirala, slab prevod (predvidevam), čeprav sem prebrala tudi mnenje, da je knjiga v originalu kot slab prevod.

Ne najdem niti ene pozitivne stvari, razen da je ideja dobra. Žal je izvedba hudo slaba.

Suzanne Collins: Balada o pticah pevkah in kačah

Že dolga leta nazaj sem prebrala trilogijo Igre lakote. Balada o pticah pevkah in kačah pa se dogaja kar nekaj let prej, ko se odvijajo desete Igre lakote.

Glavno vlogo ima Coriolanus Snow in njegova tributka Lucy Gray. Prvič sodelujejo mentorji, prvič se stavi in prvič občinstvo lahko dodeljuje nagrade tributom. Vse za gledanost in opomin okrožjem.

Snowova družina je bila pred vojno bogata in ugledna, zdaj pa je samo še ugledna, denarja pa že dolgo ni več. Zato se mora Coriolanus zelo potruditi, da bi Lucy Gray v areni preživela čim dlje, mogoče celo zmagala, čeprav nikakor ni favoritka. 

Zanimiva knjiga, za katero niti ni potrebno predtem brati že izdane trilogije. Vsaj jaz sem že ogromno pozabila... Vsekakor pa je zanimiv tudi Coriolanus. Sploh ni všečen, ko se ves čas prha za slavo (in posledično denarjem), kar mu nikakor ne moremo zameriti, a kaj vse je pripravljen narediti za to?

Mojca Rudolf: Žalost, ki bledi

Tretja in zadnja v seriji Temačna skrivnost Irske. Tukaj pa o drugem delu.

Čisto vse, kar se je pletlo v prvih dveh delih se tukaj razplete. Nekaj bolj, drugo manj všečno.

Avtorica pa obljublja novo serijo...

Tadej Golob: Oj, Triglav, moj dom

Že šesta knjiga Tarasa Birse. Tukaj  pa o peti.

Tarasa še vedno preganjajo prejšnji primeri, zdaj pa je skoraj dobesedno še priča umoru na Triglavu.

Tja je peljal svoje sodelavce, ujela jih je huda nevihta, prav tako še druge. In Taras je bil junak! Za seboj pa so pustili truplo, ki je na prvi pogled izgledalo, kot bi ga zadela strela, v bistvu pa je bilo ustreljeno.

Ja, še vedno nisem navdušena. Vse skupaj je bleh... Od slabih dialogov, neprebavljivega glavnega junaka, čudnih motivov oz. slabo razloženih in jasno, Tarasu uspe vse!

Diane Chamberlain: Hči iz prihodnosti

Neverjetno lepa zgodba in neodložljiva knjiga.

Carly leta 1970 je noseča z otrokom, ki ima hudo srčno napako in po vsej verjetnosti niti nosečnosti ne bo preživel. Žal je njena hčerkica še edino, kar ji je ostalo po ljubljenem možu, ki je padel v vietnamski vojni.

Njen svak Hunter pa pravi, da ima zanjo rešitev. Lahko bi jo poslal v leto 2001, kjer je medicina že toliko napredovala, da ji lahko rešijo otroka. Sam je namreč tudi prišel iz prihodnosti. Carly se po začetnem nezaupanju odloči, da bo za svojega otroka naredila čisto vse. Tudi skočila v neznano.

Knjiga je po eni strani lahkotna, hitro berljiva, znanstvene podrobnosti niso prezakomplicirane, po drugi strani pa odpira težka vprašanja. Carly je življenje pod noge metalo toliko polen, da jih je komaj preskakovala, a ji je uspelo.