Sebastian Fitzek: Pacient

Fitzek je eden mojih najljubših pisateljev. Pika.:) Jasno, nekatere knjige se mi zdijo boljše, druge slabše, popolnoma zgreši pa nikoli.

Pacient je skrušeni oče, ki se prostovoljno da zapreti v umobolnico, ker bi rad izvedel, kaj se je zgodilo z njegovim sinom. To informacijo mu pa lahko da le že obsojeni morilec otrok, ki je zaprt v isti bolnišnici. Sicer ne lahka naloga, niti ne varna, a jasna.
Toda kmalu ni nič več jasno, naloga se izkaže za zelo zapleteno in še bolj nevarno, kot se zdi. In nič ni kot se zdi.:)

Sliši se zanimivo, moram pa priznati, da ta knjiga ni ena izmed boljših Fitzekovih...

C. J. Tudor: Kreda

Kot deja vu. Knjiga me precej spominja na Kingovo Tisto.
Skupina otrok v 80. preživlja poletje, kot ga preživljajo otroci. Zgodi se še nekaj smrti. Vzporedno beremo tudi zgodbo čez 30 let, ko te iste otroke slika, narisana s kredo, ponovno poveže ter se nekaj starih in novih skrivnosti razkrije.
Da pa je povezava s Tistim še večja pa ima glavni junak očitno zelo žive sanje ali celo hodi v spanju, zaradi česar sem na začetku knjige pomislila na nekaj zlobnega in nadnaravnega.

Kar v redu branje.

Jo Nesbø: Leopard

Sedmi del...

Leopard pa je osmi del. Ponovno pozitivno presenečena. Komaj čakam, da vidim, kako se bo razpletlo z Rakel in Olegom. Mogoče še kaj več o Søs. Ter seveda, če bo Harry dobil zlikovca, s katerim ima neporavnane račune.

Jana Frey: Svet za rešetkami

Zgodbo pripoveduje avtorici (zgodba je resnična) Julij, ki mu v življenju res ni z rožicami postlano. Apatična mama je pijanka, mlajša sestra se odseli, nima prijateljev, v šoli mu ne gre... Samo mamin prijatelj Adam se mu posveča, a le ko ni zaprt.
Sčasoma Julijeva zadrževana čustva usekajo na plano in zaprejo ga.

Konec pa le obeta nekaj izboljšanja.

B. A. Paris: Za zaprtimi vrati

Jack in Grace sta popoln par. Le da nista. Hitro se ugotovi, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Da Jack ni angel. Ampak razsežnost njegovega sadizma se težko predvidi. Grace pa mu ne more ubežati. Ali ji bo uspelo?
Super knjiga, le konec malo prehiter. Je Jackova preteklost res taka, kot jo je opisal?

J. K. Rowling: Harry Potter in otrok prekletstva

Vrnitev v otroštvo... Glede na to, da sem prebrala vse Harryje Potterje, je bilo potrebno prebrati še nadaljevanje, če temu lahko tako rečemo.

Knjiga je napisana kot dramsko besedilo in premierno so jo uprizorili leta 2016 v Londonu.
Začne se 19 let po koncu 7. knjige in v glavnih vlogah nastopata Albus Robaus, Harryjev in Ginnyjin sin, in Scorpius, Drecov sin - najboljša prijatelja. Oba sta strašno obremenjena s preteklostjo, svojima očetoma in priimkoma.

Luštno branje, čeprav se nikakor ne more kosati z originalnimi knjigami. In kljub temu da ima knjiga več kot 400 strani, se jo zlahka prebere v le nekaj urah, zahvaljujoč svoji obliki, zato bi se je lahko lotil vsak ljubitelj.

Gillian Flynn: Ostrina

Novinarka Camille se po dolgih letih nejevoljna vrne v rojstno mesto, da bi napisala članek o deklici, ki je izginila. Ni pa bila prva; nekaj mesecev prej so že našli truplo neke druge deklice. Se obeta serijski morilec?
Ostrina ni obična kriminalka o preiskovanju zločina in iskanju krivcu. Tudi glavna junakinja ima veliko "povedati". Presenetljivi obrati in zanimiv konec.

John Grisham: Otok Camino

Iz Princetonske knjižnice ukradejo dragocene rokopise F. Scotta Fitzgeralda. Na floridskem otoku Camino Bruce spretno in donosno vodi svojo knjigarno. Mercer pa je brez denarja in s pisateljsko blokado.
Nato Mercer ponudijo "službo", naj se odpravi na Camino, na katerega jo vežejo tako lepi kot grenki spomini, in se spoprijatelji z Bruceom, ker se jim zdi sumljiv v zvezi z ukradenimi rokopisi.

Mnja, recimo solidno branje.

Statistika leta 2019

Malo suhoparno pa kaj...


Od 3. marca do 31. decembra 2019 je bilo
*napisanih 85 objav,
*opisanih 84 knjig,
*prebranih 80 knjig.

Prebrane knjige so ali
*prevedene v slovenščino (ne delam novoletnih zaobljub, a upam, da mi bo naslednje leto uspelo prebrati kakšno knjigo v angleščini)
ali
*izpod peresa slovenskega avtorja (10 knjig; Adamičevo Iz mnogih dežel sem štela med prevedene).


V spominu so mi najbolj ostale in jih iz tega ali drugega razloga tudi toplo priporočam:

Shirley Conran: Divjakinje - kako dame postanejo divjakinje
Louis Adamič: Iz mnogih dežel - zbirka zgodb priseljencev v Ameriko
Kate McCaffrey: Tista noč - ker svet ni črno-bel
Dolores Redondo: Vse to ti bom dal - polna presenečenj
Sidney Sheldon: Diamantna dinastija - o dinastiji, ki je doživela vse, kar se doživeti da
Robert Galbraith: Smrtonosna belina - bo dovolj, če rečem, da komaj čakam naslednji del?:)
Adam Kay: Tole bo bolelo - ena lahkotna
Joël Dicker: Resnica o aferi Harry Quebert - za ljubitelje dolgih detektivskih zgodb
Lionel Shriver: Pogovoriti se morava o Kevinu - srhljivo na drugačen način
William Bradford Huie: Pilot nad Hirošimo - kako naj bi izgledalo pravo novinarsko delo



Novo leto pa začenjam s temi:

T. M. Logan: Laži

Laži, res je. Laž na laž in še dodaten ščepec laži. In popolnoma nepričakovan konec.

Joe, predan oče, vidi svojo ženo Mel med burnim prepirom s prijateljem Benom. Joe se z Benom sooči, nato pa Ben pade po tleh in obleži v nezavesti. Čez čas Bena ni nikjer več, Joeu pa se začnejo dogajati nepričakovane, neverjetne in sčasoma tudi nevarne stvari. Mel ima pojasnilo za vse.

Joe ljubi Mel in ji verjame, bralci smo bolj skeptični. A težko bi ugotovili resničen motiv za vse dogodke.

Malenkost odprt konec me je razočaral, čeprav vem, da sta možni le dve varianti...