Eduard je bil leta 1930 pri le dvajsetih sprejet v psihiatrično bolnišnico, kjer je s krajšimi prekinitvami preživel preostanek življenja.
Knjigo beremo kot roman, fikcijo in ne kot biografijo, zvesto dejstvom. Dogodki opisani v njej so se res dogodili (na koncu knjige je obširen popis virov), razmišljanja junakov (Eduarda in njegovih staršev: Alberta in Mileve) pa so le ena možna inačica.
"Moj sin je edini problem, ki zame ostaja nerešljiv."
Albert Einstein
Ni komentarjev:
Objavite komentar