E. O. Chirovici: Knjiga zrcal

Literarni agent Peter Katz prejme rokopis dela knjige, v katerem so opisani dogodki izpred skoraj 30 let. Avtor rokopisa Richard Flynn se spominja prijateljevanja z znanim profesorjem in psihiatrom Wiederjem, ki so ga v tistem času brutalno umorili, morilca pa nikoli našli. Flynn v rokopisu trdi, da zaradi nedavnih dogodkov ve, kaj se je v resnici zgodilo tisto noč, a preden ga Katz lahko kontaktira in prosi še za preostanek rokopisa, Flynn umre, rokopisa pa ni nikjer najti.

Katz se odloči, da bo na lastno pest raziskal pretekle dogodke. Bolj ali manj uspešno kontaktira več ljudi, ki bi lahko kaj vedeli o umoru ali ozadju umora. A kaj, ko ves čas sliši nasprotujoče zgodbe. Kaj se je v resnici zgodilo in kaj je iz tega ali onega razloga plod domišljije?

Chirovici trdi, da je dobil navdih za zgodbo v dejstvu, da so si naši možgani sposobni dobesedno izmisliti spomine ali pa verodostojno zakrpati luknje v naših spominih. Recimo da smo prepričani, da smo prisostvovali nekemu dogodku, v resnici pa nas tam sploh ni bilo, ampak smo o tem dogodku le slišali.

Verjetno je hotel namigniti, da je veliko njegovih likov v knjigi iz tega razloga opisovalo dogodke, ki se v resnici niso zgodili, a jaz mislim, da je resnica drugačna. Imeli so več kot dovolj dobre motive, da so zavestno lagali.