Že enajsti del o treznem, družinskem predavatelju. Tukaj pa deseti del.
Začetek je kazal, da bo Harry kot v prejšnjem delu nekako odrinjen v ozadje, stranski liki, ki že davno niso več stranski, pa bodo ponovno v ospredju. Ampak je tokrat Harryju uspelo ostati glavni lik, čeprav mu nekateri precej uspešno konkurirajo. Se spomnim iz preteklih romanov, da avtor ni imel nobenih težav pri umoru kakega Harryjevega prijatelja ali sodelavca, zdaj so pa vsi njegovi bližnji (prijatelji ali malo manj prijatelji) že tako dolgo na "sceni", da me je kar presenetilo, ko sem začela navijati za očitnega negativca iz prejšnjih delov.
Žeja po krvi oz. bolj žeja po slavi in priznanju je glavno vodilo tokrat. Harryja ponovno potegnejo iz njegove na novo ustanovljene cone udobja, da bi ujel svojega starega sovražnika.
Mojstrski je tale Nesbø. Zaradi vseh mogočih podrobnosti, ki se poklopijo šele na zadnjih straneh, ki postanejo smiselne šele, ko jih Harry tako nonšalantno razloži in podrobnosti, ki nas namenoma zavajajo, si ne morem kaj, da si avtorja ne bi med ustvarjanjem zgodbe predstavljala z gorami papirja pred sabo in z markerjem v roki, ko riše povezave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar