Nicholas Sparks res ne razočara. Sicer sem zadnjo njegovo prebrala že pred leti, se pa spomnim, da nad njegovimi knjigami še nisem bila razočarana.
Tokrat pripoveduje zgodbo o paru, ki se nepričakovano sreča in zaljubi. Hope si je vzela nekaj dni premora pred prijateljičino poroko in da razmisli, kaj naj naredi s svojim življenjem. Njen fant je očitno neresen po že več letih v zvezi, Hope pa si želi stalnosti in družine, njen oče pa ima še neozdravljivo bolezen. Tru pa je prišel iz daljne Afrike, da bi spoznal svojega biološkega očeta. V domovini pa ima službo in sina, ki ju oba obožuje.
Ko se Hope in Tru srečata, je ravno tako, kot bi se srečali sorodni duši. To pa je tudi ime nabiralnika, ki stoji na obali, v katerem lahko pustiš pismo namenjeno točno določeni osebi, nikomur ali vsem ali pa jih prebereš. In ravno v Sorodni duši je Nicholas Sparks našel pismo, ki se ga je tako dotaknilo, da je moral poiskati avtorja. In tako je izvedel za Trujevo in Hopino ljubezensko zgodbo in jo zapisal v tej knjigi.
Na začetku sem napisala, da Sparksove knjige nikoli ne razočarajo. Lagala sem. Pripis avtorja na koncu te knjige me je razočaral in užalostil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar