Odvetnik in novinar napišeta zgodbo. V več medijih, recenzijah, mnenjih o knjigi sem zasledila stavek: "Kaj pa, če je vse res?" Hja, jaz se o tem nisem spraševala (sploh po prebrani knjigi ne), dopuščam pa možnost, da je kak detajl navdahnjen po resničnem življenju.
K odvetniku, ki se ravno pobira po smrti žene, pride obupana mama. Njen sin je obtožen umora svojega veliko starejšega, veliko bogatejšega homoseksualnega partnerja. Dokazov v prid njegovi krivdi kar mrgoli, a odvetnik mu verjame in se zakoplje v delo. Konec je tak, kot konec je, se pa (zanimivo) odvetniku izpove mož iz ozadja in mu (nam) pojasni preteklost in motiv za umor.
V knjigi je vse: kriminalka, mafija, naročeni umori, sojenje, odnosi v družini, celo ščepec ljubezenske zgodbe. Le prekratka se mi zdi. Ali pa sem navajena na daljše zgodbe, ko je vsak dogodek opisan v sedajnosti in ne samo omenjen v prihodnosti? Tudi krajša verzija je ok, le prehitro je konec.:) Ampak le ok, kar velja tudi za to knjigo na splošno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar