ponedeljek, 5. avgust 2019

Walter Isaacson: Leonardo da Vinci


Zelo podrobna biografija nespornega vsestranskega genija z nešteto opombami z viri. Bukvo sem brala vzporedno z zadnjimi nekaj knjigami. Se jo skoraj lahko bere kot roman, je pa seveda bolj zahtevna in z veliko listanja naprej in nazaj, da si lahko prebereš opombe ali prelistaš nazaj do slike, o kateri piše čez nekaj strani.


O Leonardu sem vedela kar nekaj stvari. Nisem pa vedela, da je uradno potrjenih njegovih slik le nekaj. Okoli deset, če se prav spomnim. Nisem vedela, da noben njegov (avto)portret ni nujno njegov. Tudi tisti na naslovnici ne. Nisem vedela, da je imel ogromne težave z dokončanjem slik, tudi zavoljo njegovega perfekcionizma. Nisem vedela, da je znano Mono Lizo ob smrti še vedno imel ob sebi (okoli 16 let, če se prav spomnim) in jo je še vedno dodeloval. Nisem vedela, da je znana Zadnja večerja precej popravljena, ker Leonardova tehnika slikanja na steno ni bila najboljša in se je slika že zelo kmalu uniičila.
In to je le nekaj stvari, ki jih nisem vedela o njegovem slikanju. Nisem vedela niti tega, da je bil ravno pri slikanju najmanj produktiven.

Sem vedela, da je bil vsestranski genij in tako vedoželjan, da mu verjetno še danes ni para. Zanimalo so ga vode, valovanje, vrtinci... Bil je kipar, sicer nesojeni. Anatom. Seciral je nekaj deset trupel in živali, tudi še bijoče prašičje srce. V zadnjem primeru ga je pač zanimalo, kako delujejo zaklopke. S seciranjem pa je med drugim ugotavljal položaj mišic, da je lahko realistično slikal. Ravno zaradi tega mu je uspelo narisati izmuzljivi nasmešek Mone Lise. Geolog. Pa še lahko naštevam...

S sabo je vedno nosil beležnico, kamor si je zapisoval misli, sezname, napotke ali skiciral. Veliko (vse?) so ohranjene. Zaradi njih vemo, da je bil prvi, ki je ugotovil določene podrobnosti o človeških zobeh. In podrobnosti o človeškem vidu. In bil je prvi, ki je ugotovil, kako deluje zaklopka v aorti. Ogromno stvari je ugotovil prvi (tudi več stoletij prej) s pomočjo opazovanja, a ker je pozornost hitro preusmeril drugam in ker se mu nikoli ni zdelo dovolj pomembno ali vredno truda, da bi svoje zapiske objavil, ne velja za pionirja pri določenih področjih v znanosti.




Ni komentarjev:

Objavite komentar