Začetek knjige je bil obetaven. Opisovala je svoje začetke v umetnosti pospravljanja, ki se je začelo že v vrtcu(!) in povedala, da je naredila nešteto napak. Ne obnesejo se vse metode pa čeprav jih še tako promovirajo. Nato pa je izpopolnila Konmari metodo, ki je menda vsestransko uspešna. Hja, delno že, niso pa vsi njeni pristopi primerni za vsa stanovanja.
Recimo... Hudo jo moti, če so nogavice zvite, ker se tako uničuje elastika, kuglice se nekontrolirano zaletavajo med seboj v predalu, posledično so nogavice nesrečne. Bom zamižala na eno oko...
In vsi njeni predlogi za pospravljanja oblek so, naj jih damo ali v predal ali na obešalnik. Hmmm... Jaz se spomnim vsaj še ene možnosti, ki je pri meni najbolj pogost način shranjevanja oblek. Ni vedno najbolj optimalen, je pa najbolj pogost in zaenkrat edini možen.
In še... Shranjevanje VSEH oblačil na očeh. Torej, danes vključno s kopalkami in kratkimi hlačami, poleti pa naj ti bunda pade v oči (v naročje ne, ker moraš imeti lepo pospravljeno), ko odpreš omaro. Bom malo ugibala in rekla, da nas večina nima tako velikih omar, da bi bilo to možno... Tak sistem naj bi bil dober zato, ker tako nimamo možnosti, da bi lahko pozabili na svoje obleke. Ne vem... Ko se bliža poletje, se jaz nekako spomnim, da imam nekje pospravljene kopalke in ne letim takoj v trgovino po nove, ker jih pol leta ni bilo v prvem predalu z desne strani. Bodo pa nadaljnih par mesecev, debele kape in rokavice bom pa poljubila za lahko noč in jih položila k zimskemu spanju. Pa ne smem pozabiti na zahvalo, ker so pozimi opravljali dobro delo in me greli.
Kompliciram jaz ali ona? Obe?
No, pa da ne bo vse tako negativno. Všeč mi je njen pristop pospravljanja po kategorijah, ne po sobah. Torej, pospravi najprej vse obleke in ne spalnice. In da vse predmete ene kategorije položimo predse, se odločimo za vsak predmet posebej, če ga bomo obdržali (sparks joy) in ga šele nato pospravimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar