Morilski gen iz naslova pa je še kako resničen, čeprav je mogoče bolj primeren izraz bojevniški gen. Mutacija tega gena lahko privede do različnih odklonskih dejanj, večinoma nasilnih, tudi umora.
Andy Barber je tožilec in tudi knjigo beremo iz dveh njegovih perspektiv. V eni opisuje svoje pričevanje pred veliko poroto, torej, ko se sojenje še ni začelo, drugo pa v večini opisuje samo sojenje. Začne pa se le malo pred tem, ko najdejo mrtvega najstnika, ki je hodil v isto šolo kot Andyjev sin Jacob. Andy je v tem primeru tožilec, a se kar nekaj časa vrtijo v krogu, brez očitnih osumljencev za umor. Dokler ne obtožijo Jacoba. Na truplu so našli Jacobov odtis v krvi (za kar ima pojasnilo), v posesti naj bi imel nož (za kar ima pojasnilo, našli pa ga tako niso), Jacob naj bi bil žrtev ustrahovanja (ni pa bil edini). Le malo neposrednih dokazov, sojenje pa se kljub temu začne. Kar jasno pusti posledice na družini. Andy je ves čas prepričan v svojega sina (starš menda pozna svojega otroka), njegova žena in Jacobova mama pa ni tako prepričana. Ves čas omahuje med obema skrajnostima, sploh po tem, ko izve za moževo skrivnost. Andy je namreč potomec izredno nasilnih moških. Mogoče celo z morilskim genom. Ki je mogoče preskočil eno generacijo in se izrazil v Jacobu. Ali pa je vse skupaj le naključje. Kljub morilskemu genu človek še ne postane morilec...
Ni komentarjev:
Objavite komentar