Nepozabne: Ženske, ki so premikale meje našega sveta

Veronika Tašner je v spremni besedi napisala, da je knjiga namenjena osnovnošolkam in osnovnošolcem, avtorice so imele v mislih zadnje triletje osnovne šole. Pa jim mogoče ni najbolj uspelo...

Vidi se, da je o Nepozabnih pisalo več avtoric. Neka zgodba ima recimo kot letnico rojstva navedeno "le" rojena je bila pred približno sto leti, druga pa ima v le nekaj povedih nanizanih več letnic skupaj z meseci. Se mi zdi, sploh za otroke, da bi bila povsod boljša prva varianta.

Je pa tako knjigo seveda treba pohvaliti. Ženske v njej bi res morale biti nepozabne, ker so nam veliko stvari, zdaj samoumevnih, omogočile ali pa vsaj orale ledino na svojem področju. Pa so na žalost pozabljene...

Ne več. V tej knjigi je zbranih 50 že pokojnih Slovenk, ki so bile dejavne na različnih področjih, nekatere med njimi celo na več njih. Povprečen bralec še mogoče ve, kdo je Ivana Kobilca ali Lili Novy, kaj pa prva arhitektka (medtem ko redki še niso slišali za Plečnika), policistka, kiparka... In zdravnica, ki je iznašla popolnoma nov način zdravljenja opeklin. Zdaj jih na enem kupu lahko spoznamo... 

Bi pa dodala še, da sta za malo mlajše otroke bolj primerni dve drugi knjigi, čeprav o ženskah s celega sveta. Prva je Zgodbe za lahko noč za uporniške punce, ki je napisana na podoben način kot Nepozabne, druga pa risoroman Neustrašne. Obe je domača desetletnica kar požrla in pri obeh se je sprožilo veliko vprašanj in možnosti za pogovor. Nepozabne so bile zanjo malo prezahtevne, zato jih ni bila zmožna (oz. ni imela želje) dokončati.

Mimogrede, Nepozabne je tista knjiga, ki je doživela spremembo (cenzuro?) naslovnice. Ženskam na njej so odrezali telesa in kolesa, na katerih so se vozile. Nekaj, kar je bilo za časa nekaterih izmed njih nepredstavljivo in so si tudi to nedolžno zabavo in / ali prevozno sredstvo morale izboriti. Pa so očitno spet izgubile ta privilegij.